Ob tem ne gre spregledati dejstva, da se bo vlada s tem najverjetneje dokončno odrekla več kot 140 milijonom evrov evropskih sredstev za gradnjo avtocest, ki jih je Bruselj zaradi vinjet zamrznil.

Na takšno stališče vlade do Bruslja med drugim kaže pričakovano precejšnje zvišanje cestnin za tovorna vozila - zvišale naj bi se kar za 40 odstotkov. V ozadju odločitve je poleg polnjenja vinjetne luknje najverjetneje tudi bojazen vlade, da bo Eurostat dolg Darsa začel beležiti kot dolg države, saj Eurostat polletne in letne vinjete oziroma prihodke od prodaje teh vinjet uvršča med davke in ne tržne prihodke. Temu se država lahko izogne le, če bodo tržni prihodki Darsa, torej prihodki od cestnin tovornega prometa, letos zadoščali za pokritje vsaj polovice vseh stroškov Darsa, opozarja vodja sektorja za nacionalne račune z državnega statističnega urada Andrej Flajs.

"Analizo bomo opravili konec letošnjega leta na osnovi Darsovih zaključnih računov. Letos je namreč prvo relevantno leto, saj bo novi cestninski sistem veljal celo leto," je dejal Flajs in dodal: "Ključno vprašanje je, ali si danes kdor koli upa zagotoviti, da bodo prihodki iz cestninjenja tovornih vozil presegli polovico stroškov Darsa? Pri tem je treba upoštevati, da bodo avtoprevozniki zaradi finančne krize zagotovo opravili manj prevozov po avtocestah, kar pomeni dodaten izpad cestnin. Ali morda kdo ve, koliko tovornjakov manj bo letos na avtocestah?" na dimenzije problema opozarja Flajs.

Po nedavnih informacijah GZS so se prevozi v Sloveniji že zmanjšali za okoli četrtino. Po podatkih Darsa se je število prehodov tovornih vozil od oktobra do decembra zmanjšalo z 1,46 milijona na 1,07 milijona, vendar podatki med letom precej nihajo. Za začetek leta natančnih podatkov še ni.

Ključni za Sursov izračun bodo torej stroški Darsa in prihodki iz cestnin tovornih vozil. Po pojasnilih iz Darsa so stroški (delo, material, storitve, amortizacija, drugi poslovni odhodki) leta 2007 dosegli 76,2 milijona evrov, lani pa naj bi se povzpeli na 83,3 milijona evrov. A k tem številkam je treba, pravi Flajs, prišteti še stroške amortizacije avtocest, ki po njihovih ocenah znašajo več kot 100 milijonov evrov na leto brez davka na dodano vrednost. "To je tisto, kar bo zanimalo Eurostat, in po zdajšnjih ocenah bi moral Dars s cestninami od tovornega prometa zaslužiti krepko več kot 100 milijonov evrov," dodaja.

Lani je Dars s cestninami od tovornega prometa ustvaril okoli 90 milijonov evrov prihodkov, letos pa naj bi jih okoli 100 milijonov evrov, kar je napoved brez upoštevanja podražitve cestnin. Vprašanje pa je tudi, kolikšen upad tovornega prometa zaradi gospodarske krize so na Darsu upoštevali. Glede na menda 40-odstotno zvišanje cestnin gre sklepati, da ti prihodki ne bi zadoščali za "reševanje" države pred Darsovimi dolgovi. Na ministrstvu za promet na vprašanja ne odgovarjajo.

barbara.hren@dnevnik.si