Ameriški indeks Dow Jones je po ponedeljkovem štiriodstotnem znižanju tečajev padel na najnižjo raven od leta 1997, S&P 500 je na ravni oktobra 1996, japonski Nikkei 225 je pristal pri vrednostih iz leta 1982, evropski trgi kapitala so na ravni leta 2003, tehnološki indeks Nasdaq pa je le še nekoliko nad vrednostmi, ki jih je dosegel na dnu tehnološkega balona.Japonski indeks Nikkei 225 je pristal na ravni iz leta 1982, večina drugih

pri vrednostih iz konca 90. let Ljubljanska borza se je znašla tam, kjer je bila jeseni 2003 Včerajšnje odprtje ameriških borz je sprva kazalo na pozitiven delniški dan, po opozorilih predsednika Feda Bena Bernankeja, da se bančni sistem še ni stabiliziral, pa so se delnice ponovno začele ceniti in do konca redakcije izgubile še slab odstotek ponedeljkovih vrednosti.Od začetka leta so se delnice na najbolj pomembnih svetovnih borzah v povprečju pocenile že za več kot 20 odstotkov, od konca leta 2007 pa že za več kot 50 odstotkov, medtem ko smo v istem obdobju na Ljubljanski borzi utrpeli 68-odstotni padec tečajev.

Zaradi slabih podatkov o poslovanju najbolj pomembnih finančnih institucij se je med vlagatelji v zadnjih dneh dodatno okrepil strah pred nadaljnjimi milijardnimi izgubami in odpisi slabih terjatev, k blažitvi panike pa ne prispevajo niti vedno nove vladne pomoči finančnim institucijam. Okrevanja na trgu ni prinesel niti nedavno sprejeti 787 milijard dolarjev vredni stimulacijski paket Baracka Obame. Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja, da se je pri Obamovem paketu pričakovalo konkretne predloge za rešitev krize, ki pa jih ni bilo. "Paket je predvidel, da naj bi ukrepi začeli učinkovati šele v prihodnjem letu, kar pomeni, da je šlo pravzaprav za negativno informacijo," dodaja.

V zadnjih dneh se vse več analitikov nagiba k še večjim državnim pomočem, vendar vodja delniških strategij v avstrijski Erste Bank Henning Esskuchen opozarja, da je najprej treba rešiti problem (ne)zaupanja med vlagatelji, šele nato lahko govorimo tudi o drugih problemih. "Lahko je reči, da bi ukrepi vlad pomagali, če bi namesto petih milijard namenili deset ali namesto desetih milijard sto milijard evrov, vendar samo povečanje finančnih injekcij v več primerih ne bi pomenilo razlike. Mnogo večja je potreba po usklajenem delovanju vlad. Vlagatelji namreč zdaj ne vedo, kako bodo na posamezno družbo, ki posluje tako v Nemčiji kot v Franciji, vplivali različni ukrepi obeh vlad," še pravi Esskuchen, ki vlagateljem priporoča, da pred investicijo posebno pozornost namenijo zadolženosti družbe in njeni sposobnosti za financiranje dolga.

matjaz.polanic@dnevnik.si

luki.nuredini@dnevnik.si