V primerjavi z drugimi državami, kjer so igre na srečo podobno dostopne kot v Sloveniji, to ni visoka številka, vendar je največ oseb, ki imajo z igranjem težave, med mladimi do trideset let, kar 1,68 odstotka. Soavtor raziskave dr. Matej Makarovič je na včerajšnji predstavitvi povedal, da to lahko pomeni, da bo problem v prihodnje bolj razširjen, ker imajo mlajše generacije večjo ponudbo iger na srečo in je zato tudi tveganje večje. Opozoril je, da država nima strategije za spoprijem z negativnimi učinki igralniške dejavnosti in da na nacionalni ravni v zvezi s tem ni bilo narejeno skoraj nič.

Raziskave, ki je potekala od 13. novembra do 9. decembra in v kateri je sodeloval 10.001 anketiranec, ne bi mogli izvesti, če je ne bi sofinancirala družba Hit, so povedali njeni avtorji, ki natančnega podatka o vložku slednje in skupnih stroških nimajo. Poudarjajo, da Urad za nadzor nad igrami na srečo za takšne študije nima denarja in da državo bolj zanima ugodna ekonomska korist igranja kot težave. Družbeni stroški igralništva so po pojasnilih prodekana za raziskovalne dejavnosti dr. Boruta Rončevića lani znašali od 5,5 do 6 milijonov evrov, medtem ko so bruto prihodki od iger na srečo lansko leto dosegli dobrih 432 milijonov evrov. Številke iz leta 2007 objavljene študije o družbenih stroških igralništva, ki je odprla niz vprašanj in sprožila vrsto razprav, so sicer bistveno višje, vendar avtorji razliko razlagajo s tem, da pred široko anketo niso imeli relevantnih podatkov.

Po besedah soavtorice raziskave dr. Mirne Macur, ki jo skrbi predvsem razširjenost iger na srečo med mlajšo generacijo, bodo zbrani podatki dragoceni za vzpostavitev sistema nadzora in zdravljenja zasvojenih igralcev, ki bi moral biti bolj proaktiven. Zelo malo se jih odloči za zdravljenje, če pa se, ne dobijo vedno pomoči, je poudarila. Potreben denar bi lahko prispevale tako igralnice kot država, ki pobira davek in koncesijske dajatve in ki bi morala pri podeljevanju igralniških koncesij imeti večji nadzor, poskrbeti za obveščanje o škodljivosti iger na srečo ter biti bolj odločna.

V odvisnost od iger na srečo po podatkih raziskave najpogosteje zapadejo mlajši in samski moški s srednjo izobrazbo, problematične igralce pa bolj pritegnejo igre v igralnicah, igralni avtomati in spletne igre kot klasične srečke, loto ali športne stave. Približno polovica Slovencev poseže po igrah na srečo zaradi želje po dobitku, četrtina zaradi zabave, drugi pa zaradi radovednosti. Približno tretjina jih je v zadnjem letu igrala vsaj eno igro, "abstinentov" pa je skoraj 65 odstotkov. Problematični igralci zapravijo do 130 evrov na mesec, pri čemer izstopajo igralni avtomati, ruleta in športne stave, medtem ko za klasične igre na srečo izdajo največ 30 evrov. Več problematičnih igralcev je na zahodu Slovenije, kjer so igralnice pogosteje posejane, posebno ogrožena skupina pa so zaposleni v igralnicah.