Novi zakon bo v ospredje postavil primarno zdravstveno raven in z njo tudi določil vlogo zdravstvenih domov. Z njimi bodo morali sodelovati koncesionarji, koncesije pa se bodo podeljevale samo tam, kjer javni zavodi ne bodo mogli zadostiti zahtevam mreže. Novi zakon predvideva pet tipov bolnišnic, svobodnega zdravnika oziroma zobozdravnika in spremembe pri upravljanju bolnišnic.
Člani zdravstvenega sveta so v razpravi dali vedeti, da bi bilo prav, da bi zakone, ki jih sprejmemo, končno začeli spoštovati.
Mnogo je razlogov za pripravo nove zakonodaje, od potrebne prilagoditve drugačnim potrebam starajočega se prebivalstva do posodobitve organizacije zdravstvene službe, kar bi povečalo tudi njeno uspešnost in učinkovitost ter dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev. Zato bo v novem predlogu zakona vzpostavljena jasna razmejitev med javno in zasebno dejavnostjo. Slednja bo dopolnitev in nadgradnja javne službe.
Oživljeni zdravstveni domovi
Toth je poudaril, da bo osrednji nosilec sistema zdravstvenih dejavnosti primarna raven. Skladno s tem bo na novo definirana vloga zdravstvenih domov, ki bodo morali imeti vse predpisane službe za npr. zobozdravstvo, družinsko in otroško splošno zdravstvo, žensko reproduktivno zdravje, patronažno službo, nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze... "Zdravstveni domovi ne bodo samo stavbe z direktorji. Vsebinsko se bodo v njegovo delo vključevali tudi koncesionarji, ki bodo odnose urejali z obveznimi pogodbami o sodelovanju, kot so dežurstva, zagotavljanje splošne nujne pomoči, nadomeščanje v času dopusta..." je načrtovano revitalizacijo zdravstvenih domov opisal Toth.
Nova zakonodaja predvideva pet (doslej tri) tipov bolnišnic: lokalne, negovalne, regionalne, specialistične in univerzitetne. Lokalne bolnišnice bodo imele interni, kirurški in negovalni oddelek, več različnih specialistični dejavnosti ter diagnostične enote. Z najmanj štirimi oddelki, zahtevnejšo diagnostiko in specialističnimi ambulantami bodo regijske bolnišnice pokrivale potrebe prebivalstva na širšem območju. K usklajevanju razvoja in delitve dela med posameznimi ravnmi in izvajalci bi lahko po Tothovih besedah veliko pripomogli regijski sveti. "To bodo posvetovalna telesa," je razložil Toth, "njihovo mnenje pa ne bo zavezujoče, a bo civilni družbi in zavarovancem dana možnost vplivanja in soodločanja."
Za delovanje sistema bo potrebno oblikovati mrežo javne zdravstvene službe. Merila zanjo naj bi najkasneje eno leto po sprejetju zakona sprejela vlada. Mrežo za primarno raven bodo oblikovale občine in mesta, za terciarno raven pa država.
Podeljevanje koncesij bo temeljilo na koncesijskem aktu ministra za zdravje in na javnih razpisih z jasnimi merili in pogoji. Koncesije bodo podeljevali, kadar javni zavod ne bo mogel zadovoljiti potreb, ki bodo temeljile na mreži, ali kadar bo neki izvajalec boljši, cenejši, učinkovitejši. Zakon ne predvideva koncesij za terciarno raven. Po zakonu bo mogoč tudi status svobodnega zdravnika ali zobozdravnika. "Odveč je bojazen, da bi nam ti sesuli sistem. To bodo samozaposlene osebe, ki bo sklepale pogodbe z javnimi zavodi in bodo plačane po enakih merilih kot zdravniki v javni službi, a za njih ne bodo veljale omejitve, ki so predpisane za javne uslužbence," je povedal Toth in dodal, da bodo zato delali več in se z več izvajalci dogovorili o večjih obsegih dela.
Upravljanje javnih zavodov po novem
Pomembno novost zakon predvideva pri upravljanju javnih zavodov. Ti naj bi imeli eno- ali veččlansko upravo, ki bo imela večja pooblastila, a hkrati tudi večjo odgovornost pri poslovanju. Zaradi primanjkljaja (razen zaradi izjemnih razmer) uprava ne bo dobila razrešnice sveta zavoda.
Za izpolnitev načrtovanih delovnih obveznosti in pozitivno poslovanje pa bodo zadolženi tudi vodje oddelkov ali enot.
Večjo odgovornost bo zakon naložil tudi ustanoviteljem javnih zavodov, občinam na primarni in državi na sekundarni ter terciarni ravni, saj bodo morali z ustanovitvenimi akti jasno opredeliti svoje materialne in druge obveznosti do javnih zavodov. Ker zakon predvideva tudi oblikovanje samostojnih zavodov, ki bi se povezovali v skupnost bolnišnic, je prof. dr. Alojza Pleskoviča zanimalo, kakšna naj bi bila nova organizacijska ureditev UKC Ljubljana, vendar mu Toth včeraj na to še ni mogel odgovoriti.
