V ZDA preko njene južne sosede prihaja skoraj 90 odstotkov kokaina in večina heroina, marihuane ter metamfetaminov, navaja poročilo in ugotavlja, da administracija mehiškega predsednika Felipeja Calderona nadaljuje ukrepe brez primere za omejitev trgovine z mamili in zmanjšanje moči mamilarskih kartelov, ki so še posebej vplivni v mestih na severu države, kot sta npr. Tijuana in Ciudad Juarez.

State Department poudarja tudi, da mehiška vlada pogumno ukrepa v luči vse hujšega nasilja, ko se tihotapske združbe upirajo pregonu policije in za premoč na trgu pobijajo tudi med seboj. Samo lani je tako v Mehiki v nasilju, večinoma povezanem s trgovino z mamili, umrlo okoli 5300 ljudi. Obenem ameriško zunanje ministrstvo v poročilu ugotavlja, da korupcija v mehiških javnih ustanovah, kot sta policija in pravosodje, ostaja ključna ovira za uspešen boj proti kartelom.

Na poročilo se je že odzval Calderon, ki je poudaril, da trgovina z mamili v Mehiki ni več le "vnetje slepiča", ampak "rak, ki se je razširil na celotno telo". "Kar je potrebno narediti, je to bolezen iztrebiti, jo izpostaviti sevanju in jo napasti. To je boleče in drago, a potrebno," je zatrdil. Calderon je kmalu po prihodu na oblast konec leta 2006 začel obsežno operacijo proti mamilarskim kartelom, v okviru katere sodeluje preko 36.000 pripadnikov varnostnih sil, njena posledica pa je stopnjevanje nasilja v državi, ki postaja vse bolj krvavo.

V Afganistanu se je pridelava maka lani zmanjšala

Glede razmer v Afganistanu poročilo ugotavlja, da se je pridelava maka v letu 2008 po dveh rekordnih letih sicer zmanjšala za 19 odstotkov. To naj bi bila posledica slabših vremenskih razmer, padca cene opija in okrepitvi nadzora lokalnih oblasti v nekaterih delih države.

Istočasno se je število pokrajin, v katerih pridelujejo mak, povečalo s 13 na 18, talibanski uporniki in druge protivladne sile pa na leto od kmetov, ki pridelujejo mak, poberejo med 50 in 70 milijoni evrov. Prav zato pozivajo h krepitvi prizadevanj oblasti v Kabulu in zmanjšanju korupcije.

ZDA sicer med glavne proizvajalke mamil in tranzitne države za trgovino z narkotiki poleg Afganistana in Mehike uvrščajo še Bahame, Bolivijo, Brazilijo, Mjanmar, Kolumbijo, Dominikansko republiko, Ekvador, Gvatemalo, Haiti, Indijo, Jamajko, Laos, Nigerijo, Pakistan, Panamo, Paragvaj, Peru in Venezuelo.

State Department ostro tudi do Bolivije

State Department je v poročilu kritičen do Bolivije, kjer je predsednik Evo Morales lani izgnal agente ameriške agencije za boj proti mamilom (DEA), država pa služi tudi kot pralnica denarja. Poleg tega v Washingtonu menijo, da država ne stori dovolj za omejevanje pridelave koke.

Kritični so tudi do Venezuele, ki postaja vse pomembnejša tranzitna točka za kokain iz Kolumbije na poti v ZDA in naj ne bi sodelovala z ZDA, ter do Mjanmara, kjer postaja pridelava maka vse bolj razširjena.

Glede Slovenije State Deparment ugotavlja, da država sicer leži na balkanski poti za tihotapljenje heroina, da pa ni ne pomembnejša proizvajalka mamil niti ključna tranzitna točka. Poleg tega slovenske oblasti dejavno izvajajo strategijo boja proti mamilom.