Vseh dovoljenih 120 sedežev v gledališču so namreč zasedli novinarji in televizijske ekipe; od Al Jazeere do prvega programa ruske televizije, BBC in norveške TV 2…

Le tistih, ki bi jih za ta teater medijski ljudje nujno potrebovali, namreč občinstva, v gledališču ni bilo. "Ste vi iz občinstva ali novinar?" so nebogljeno spraševali in rotili: "Nujno potrebujem nekoga za izjavo." Gledališko delo samo nikogar ni zanimalo in tisti gledališki kritiki, ki so naslednji dan objavili svoje ocene, v njem ob vsej prizanesljivosti niso mogli najti nič dobrega. To tudi ni bil Kramerjev namen.

Zgražanje bulvarskega časopisa in politične desnice

Hubsi Kramar je znani provokator dunajske gledališke scene, ki se je leta 2000, ko se je sestavila koalicija ljudske stranke s svobodnjaki z Wolfgangom Schüsslom na čelu, postavil na stopnice dunajske Opere in v nacistični uniformi ter z ozkimi brčicami pozdravljal ugledne goste, ki so prihajali na operni ples. Poročilo o njegovi aretaciji je dunajski časopis Falter na naslovni strani sarkastično naslovil: Avstrija takšna, kot je v resnici, Adolf Hitler nemudoma aretiran. Enainšestdesetletni gledališki igralec s kopico gledaliških priznanj, glasbenik in režiser, z diplomo umetniškega menedžmenta iz Harvarda, ki je med drugim igral tudi v Spielbergovem filmu Schindlerjev seznam, je simpatizer levice in zaprisežen aktivist. Leta 2004 je na volitvah za evropski parlament za listo Levice kandidiral na simboličnem dvajsetem mestu, v gledališke predstave svojega gledališča vključuje brezdomce in družbeno nepriviligirane. Medijski in politični napad nanj zaradi napovedane satire o odnosu medijev do primera Amstetten se je začel, še preden je napisal eno samo vrstico tega dela.

Po tistem, ko je Gerald Ebinger , pri dunajski organizaciji svobodnjaške stranke (FPÖ) zadolžen za področje kulture, Kramarjevo še nenapisano gledališko delo označil za "neizmerno perverzijo, ki smrdi do neba", se je v bulvarskem tisku in s politične desnice začela gonja proti umetniku z zahtevami, da se delo prepove, da se ukine subvencija države njegovemu gledališču (150.000 evrov na leto) in da se avtorja aretira.

V prvih bojnih vrstah jo je vodil bulvarski in hkrati najmočnejši dnevnik v državi, Kronen Zeitung , ki je sam primer v Amstettnu spremljal brez posebnih etičnih zadržkov do žrtev.

Potrgani plakati, lepilo na kljuki in grožnje s smrtjo

Rezultat politične gonje so bile vandalske akcije, v katerih so z zidov gledališča strgali plakate, premazali kljuko z lepilom ter avtorju grozili s smrtjo. Ta je za tem spremenil prvotni naslov dela Penzion Fritzl v Penzion F. in ob premieri najel varnostno službo.

To ni bilo prvič, da so politiki s svojimi izjavami sprožili javno gonjo proti umetnikom. Decembra lani so se koroški politiki skupaj z deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem obregnili ob dunajska kabaretista Stermanna in Grissemanna ter jima zato, ker sta na avstrijski televiziji parodirala soočenje koroških politikov (BZÖ) s Haiderjevo smrtjo, prepovedali nastopiti na celovški univerzi. Po tistem, ko je neznani storilec organizatorju njunih predstav odvil matice na kolesih njegovega avtomobila, sta kabaretista nastop res odpovedala.