Kot je na današnji manifestaciji ob 17-letnici izbrisa iz registra stalnega prebivališča vseh tistih, ki si do 26. 6. 1992 niso uredili statusa, na Prešernovem trgu povedal Todorović, gre pri omenjeni zahtevi predvsem za tiste, ki so pred ali po izbrisu odšli v države nekdanje SFRJ, vendar se zaradi izbrisa niso mogli vrniti nazaj v Slovenijo. Kot je povedal, je šlo pri tem za okoli 12.000 takšnih, ki so iz Slovenije odšli, da bi si pridobili dokumente, ki so jih slovenske oblasti zahtevale za pridobitev državljanstva, bodisi iz kakšnega drugega razloga. "Za te zahtevamo, da se jim z ustreznim zakonom omogoči, da se znova vrnejo na svoje domove," je dejal in dodal, da takšen zakon že obljublja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.
Pojasnil je še, da v društvu še vedno zahtevajo izdajo odločb o stalnem prebivališču za nazaj vsem, ki jih je država 26. 2. 1992 izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Dodal je, da ne zahtevajo odškodnin, ampak samo tisto kar "je država pokradla in vstavila v svoj žep".
Video - 17. obletnica tajnega ukrepa: Zbrali smo žalostne zgodbe izbrisanih
Po besedah Sadika Emala, sicer referenta za romska vprašanja v Društvu izbrisanih, želijo z današnjo kratko manifestacijo opozoriti na laž, v kateri živijo Slovenci, to je, da so izbrisani sovražniki tej državi. Sam, kot je dejal, ni bil nikoli sovražnik Slovenije, pač pa je vanjo prišel živet iz ljubezni do nje.
Statusa si v za to določenem roku ni uredil zato, ker je moral po dokumente v Makedonijo, vmes pa zamudil rok, do katerega si je bilo treba urediti status. Do danes mu je sicer že uspelo urediti vse potrebne slovenske dokumente, vendar kljub temu pričakuje odločbo, s katero bi se mu stalno prebivališče priznalo od 26. 2. 1992 naprej, ker so s tem povezane tudi nekatere druge pravice.
Današnje manifestacije se je sicer udeležilo okoli 40 izbrisanih. Nekateri izmed njih so se s prižigom sveč spomnili tudi 1300 umrlih izbrisanih, ki po navedbah organizatorjev "niso dočakali poravnave pravice, ki je bila storjena izbrisanim".
