"Zastopnik švedske blagovne znamke, ki ponuja po franšiznem modelu hrano za pse in mačke, išče pomoč pri upravljanju in postavitvi celotnega poslovnega modela. Zaželen absolvent ekonomije," se glasi eden od oglasov za ponudbo dela na spletni strani enega od študentskih servisov. Oglas ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil med pogoji naveden tudi moški spol.
Zakon o delovnih razmerjih v 25. členu določa, da delodajalec ne sme prostega delovnega mesta objaviti samo za moške ali samo za ženske, razen če je določen spol nujen pogoj za opravljanje dela. Pri študentskem delu sicer ne gre za delovno razmerje, vendar, kot so pojasnili na inšpektoratu za delo, zakonodaja določa, da se tudi v primeru občasnega ali začasnega opravljanja dela dijakov in študentov ter volonterskega opravljanja pripravništva uporabljajo določbe tega zakona o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol in še nekatere druge določbe, tudi o odškodninski odgovornosti.
Diskriminacija je prepovedana na celotnem področju trga dela
Delodajalec objavi prosto delovno mesto samo za določen spol, če je to bistven in odločilen pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem. "Na primer, za carinico na letališču, ki pregleduje ženske potnice, je mogoče iskati le žensko, za ustavnega sodnika potrebuješ nekoga z življenjskimi izkušnjami, zato je predpisana starost 40 let, za vlogo Bruca Leeja v filmu potrebujejo hitrega Azijca s predznanjem karateja," je slikovito ponazoril Boštjan Vernik Šetinc, ki je pri varuhu človekovih pravic svetovalec za diskriminacijo. Dodal je, da nikakor niso samo enemu spolu namenjeni poklici natakarica v barih, stevardesa, avtomehanik... Vse te poklice namreč lahko opravljata oba spola.
Varuh sicer pri razpisih za delo ne more posredovati, ko gre za zasebni sektor, lahko pa posreduje pri razpisu v javnem sektorju ali na zavodu za zaposlovanje, kjer so sicer že izvedli izobraževanje za prepoznavanje diskriminacije okoli sto zaposlenih na območni enoti Ljubljana. Z vsemi kršitvami se lahko ukvarjata tudi inšpektorat za delo in zagovornik načela enakosti. Ta obravnava primere domnevne diskriminacije na podlagi vložene pisne pobude, nima pa posebnih preiskovalnih pooblastil, kot jih imajo inšpektorji ali sodišča, in je pri obravnavi primera odvisen od podatkov, ki mu jih posredujejo vpletene stranke. Zagovornik Domen Zupan pravi, da v minulih dveh letih v njihovi službi niso obravnavali primerov, ki bi se nanašali na neenako obravnavanje študentk in študentov pri opravljanju začasnih in občasnih del.
Na inšpektoratu pa so lani zabeležili dve kršitvi v zvezi z objavo dela zaradi neenake obravnave glede na spol in pet kršitev diskriminacije v času delovnega razmerja. Posebne evidence o tem, koliko od teh kršitev se je nanašalo na občasna dela študentov ali dijakov, ne vodijo.
Glavni inšpektor Borut Brezovar navaja, da na inšpektoratu opažajo, da redkeje zasledijo neposredno diskriminacijo pri oglasih, iz katerih bi bilo že na prvi pogled videti, da delodajalec daje prednost določenim kandidatom. "Ni pa mogoče zanikati, da delodajalci v praksi marsikdaj upoštevajo svoje, neobjavljene, prikrite kriterije za izbor kandidatov, ki jih je teže odkriti," je pojasnil Brezovar. Dodal je še, da tudi v primerih, ko inšpektorji ne odkrijejo dovolj dokazov za obstoj diskriminacije, velikokrat ugotovijo druge kršitve delovnega prava, zaradi katerih zoper delodajalca ustrezno ukrepajo. Opažajo tudi, da le redki delavci vložijo uradno prijavo, več se jih na inšpektorat obrne s prošnjo za pomoč ali nasvet, kaj naj storijo.
Vodnarje zaposlimo, tehtnic ne
Tudi Boštjan Vernik Šetinc ugotavlja, da je zelo malo vpogleda v to, koliko je dejansko diskriminacije in kakšna so dejansko posamezna navodila kadrovskim službam v konkretnih razpisnih postopkih. "Imamo informacije, da se v neki javni ustanovi zaposluje na podlagi horoskopa," zgolj enega od absurdnih primerov navaja Vernik Šetinc. Zato je toliko bolj pomembno, pravi, da so postopki izbire kandidatov pregledni in da so merila znana vnaprej. To je pomembno tudi zato, ker zakonodaja predvideva, da mora ob sumu, da je prišlo do diskriminacije, delodajalec dokazati, da je ni bilo, in dokazovanje, da diskriminacija obstaja, ni na strani delavca.
Sporne oglase je mogoče zaslediti na marsikaterem portalu, ki objavlja prosta delovna mesta, kot je denimo portal mojedelo.com, a jih je tam bistveno manj (uspelo nam je najti le kakšno izjemo, kjer denimo iščejo tehnologa in podobno) kot pa na portalih študentskih servisov. Zakonodaja sicer predvideva sankcije za kršitve prepovedi diskriminacije za delodajalca in odgovorno osebo. Vernik Šentinc meni, da je soodgovoren tudi tisti, ki sporne oglase objavi, torej tudi zavod za zaposlovanje, kjer so pred izobraževanjem varuha ravnali po načelu "delodajalec je kralj", manj pa so razmišljali o tem, kaj to pomeni za iskalce zaposlitve. Na študentskih servisih ravnajo podobno. Čeprav zatrjujejo, da ne glede na to, za koga je oglas razpisan, članom vedno posredujejo kontakte delodajalca, pa se je ob našem preverjanju izkazalo, da ob klicu za delo, ki ga ponujajo fantu, dekle večinoma sploh ne dobi številke podjetja, ki je oglas objavilo, če pa jo že dobi, ji jasno povedo, da je trud zaman.
