Drnovšek je bil prisoten ob rojstvu Slovenije, vodil je njene vlade v najbolj kočljivih trenutkih razvoja nove države, kot predsednik države pa je verjel, da je politika možna na podlagi vrednot in ne le golega kalkuliranja moči in interesov, je izpostavil Gantar.
Nekdanjega predsednika države je označil za "ikono slovenske politike", ki je uživala spoštovanje med ljudmi v Sloveniji in med državniki po svetu. Cenili so ga povsod, v vseh družbenih sferah, morda še najmanj v politiki, je dejal Gantar. Kljub temu je Drnovšek slovensko politično prizorišče zapustil "nepremagan". "In kako paradoksalno - ali pa tudi ne - bil je človek, ki je v politiki doživel priznanje svojih političnih nasprotnikov šele tedaj, ko ga ni bilo več," je spomnil.
Predsednik državnega zbora je na slovesnosti, ki jo je v Slovenski filharmoniji pripravilo Gibanje za pravičnost in razvoj, katerega ustanovitelj je bil prav Drnovšek, opozoril, da Drnovškova dediščina ne more biti predmet lastniškega razpolaganja niti političnih bojev za njeno prisvajanje in reinterpretacijo. "Je, če smem tako reči, javno dobro in javna last," je poudaril.
Prav tako je Gantar prepričan, da je zmotno postavljanje ostrega reza med "dr. Janezom Drnovškom kot racionalnim in spretnim predsednikom vlade in Janezom D. kot premišljevalcem sveta in vodjem Gibanja za pravičnost in razvoj". Res pa je, da se je Drnovšek z ustanovitvijo gibanja, čeprav tedaj še predsednik države, v bistvu poslovil od politike, je dejal Gantar.
Sicer je med pomembnejšimi Drnovškovimi političnimi lastnostmi izpostavil prepričanje, da "političnega nasprotnika nikoli ne smeš poraziti v celoti ali ga prignati v razmere, od koder ne vidi izhoda". Zato je v močno razcepljenem in polariziranem slovenskem političnem prostoru zmogel vzpostaviti stik s političnimi nasprotniki. Bil je sposoben racionalnega premisleka v politiki, znal pa je tudi temeljito premisliti tveganja za politične in gospodarske odločitve, je še povedal Gantar.
