Kot je na novinarski konferenci povedala Kresalova, se je za spremembo zakona, s katero je tudi že seznanila koalicijo, odločila zato, ker je stroka že dlje časa opozarjala, da je postopek imenovanja preko javnega razpisa, kot so ga v policiji poznali do zdaj, netransparenten, evropsko neprimerljiv in neprimeren.

Prav tako bodo s spremembo zakona, ki jo bodo uvedli, kot je dejala, postopek izbire generalnega direktorja policije zgolj izenačili z nekaterimi postopki, ki veljajo za primerljive funkcije, to so načelnik Generalštaba Slovenske vojske in direktor Sove.

Dosedanji direktor Policijske uprave Celje Janko Goršek, ki ga namerava ministrica v četrtek vladi predlagati v potrditev za novega v.d. generalnega direktorja policije, je po besedah Kresalove oseba, ki je v policiji aktivna že več kot 20 let. Delal je na različnih operativnih, tudi vodstvenih funkcijah, združuje pa vse kvalitete, ki jih po njenem potrebuje generalni direktor policije - to so strokovno znanje, izkušnje in sposobnost vodenja.

Goršek bo, kot je dejala, tudi njena prva izbira, ko ji bo parlament s spremembo zakona o policiji omogočil, da generalnega direktorja imenuje brez javnega razpisa, imel pa bo dva pomočnika. To sta dosedanja pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije Tatjana Bobnar in dosedanji v.d. generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec.

Na novinarsko vprašanje, ali se je za to odločila, ker se Goršek ni prijavil na razpis, je Kresalova odgovorila, da je imela željo, da se generalnega direktorja izbere z javnim razpisom, vendar pa med prijavljenimi kandidati ni našla osebe, ki bi se popolnoma ujemala z njeno vizijo. Spoznala je tudi, da je policija obsežen sistem, ki ga ne more voditi en sam človek.

Kresalova je zanikala, da ministrstvo zakon spreminja zaradi enega samega človeka, prav tako pa tudi navedbo, da takšen način izbire direktorja pomeni nezaupnico kadrovsko-akreditacijskem svetu. Tega, da bi lahko s takšnim obvodom kadrovsko-akreditacijskega sveta prišlo do vpliva politike na izbiro direktorja, pa se ne boji.

Kot je v svoji predstavitvi povedal Goršek, si po 24 letih dela v policiji želi, da bi uredil medsebojne odnose v policiji. Začel bo na generalni policijski upravi, nadaljeval pa na regijski in lokalni ravni. To bo po njegovem signal, da so zadeve začeli urejati na samem vrhu, enako pa nato pričakuje od komandirjev policijskih postaj.

Temu bo sledila kadrovska popolnitev predvsem policijskih postaj v notranjosti države, posodobitev kriminalistične policije, racionalizacija organizacijske strukture policije in uresničitev drugih projektov, ki jih morajo izvesti na policiji.

"Moja želja je policijo narediti odprto in demokratično," je dejal. Na vprašanje, zakaj se ni prijavil na javni razpis za generalnega direktorja policije, pa je odgovoril, da zato, ker se ni strinjal s takšnim načinom izbire generalnega direktorja policije.

Gorškova bodoča pomočnica Bobnarjeva je izrazila upanje, da jim bo uspelo uresničiti vse zadane naloge, Šinkovec pa se je zahvalil za priložnost, ki jo je imel v krajšem obdobju, ko je vodil policijo.

Po besedah Kresalove se je sicer na razpis uradniškega sveta za novega generalnega direktorja policije prijavilo sedem kandidatov, ki so izpolnjevali vse pogoje. Šlo je za posameznike, med katerimi so, kot je dejala, nekateri nanjo pustili močan vtis, vse pa je danes zjutraj že obvestila, da med njimi ni izbrala novega generalnega direktorja.

Gorenak: Odločitev Kresalove zastavlja vprašanje, kako resno misli vlada s Kasi

Notranja ministrica bi morala novega generalnega direktorja policije izbrati med sedmimi kandidati, ki so se prijavili na razpis, je v odzivu na odločitev Katarine Kresal, da ne izbere nobenega kandidata, povedal poslanec SDS Vinko Gorenak. Po njegovem je Kresalova s tem, ko generalnega direktorja ni izbrala na razpisu, zaobšla zakon.

Odločitev ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, da za novega v.d. generalnega direktorja začasno predlaga Janka Gorška, sama pa vladi v četrtek predlaga spremembo zakona o policiji, ki bi ji omogočila, da imenovanje generalnega direktorja policije opravi brez javnega razpisa, pa po mnenju nekdanjega generalnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve zastavlja vprašanje, kako resno misli vlada s kadrovsko-akreditacijskimi sveti (Kas), ki naj bi opravljali tovrstne kadrovske izbire.

Gorenak ocenjuje, da je sedem kandidatov, ki se je prijavilo na razpis, "danes lahko razočaranih". Ministričina poteza namreč po njegovem pomeni, da se omalovažuje ljudi, ki so so se prijavili na razpis in šli skozi vse potrebne postopke. "Verjamem, da so danes mnogi izmed njih užaloščeni, razočarani in jezni," je dejal.

Goršek je sicer po mnenju Gorenaka oseba, ki bo delo v.d. generalnega direktorja opravljala v nekem prehodnem obdobju, z njegovim imenovanjem zgolj za v.d. pa si po njegovem Kresalova zgolj "pušča odprta vrata, da bo lahko ob kakšni užaloščenosti ali slabem delu dosegla tisto, kar bo želela ona ali njeni politični botri".