»Upad naročil v avtomobil ski industriji je 35-odstoten, na področju klimatizacije, gretja in hlajenja so naročila v primerjavi z lanskim letom nižja za 20 odstotkov, število zaposlenih smo zmanjšali za deset odstotkov,« pojasnjuje Andra Krapš Rejc. V Kolektorju je število naročil v zadnjih dveh mesecih upadlo za 40 odstotkov, še večji padec bi po mnenju Petriča težko prenesli.
Obseg zaposlenosti v Hidrii zmanjšujejo s predčasnimi upokojitvami, prekinitvami pogodb o najemu delavcev, prekinitvami delovnih razmerij za določen čas ter prehodi na 36-urni delovni teden, v Kolektorju tudi na 32-urni delovni teden.
V Hidrii so se z manjšim številom sodelavcev dogovori li za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Z večjim odpuščanjem se srečujejo v hčerinskem podjetju AET Tolmin, kjer bo od marca zaposlenih 16 odstotkov ali 47 delavcev manj.
"Zdaj gre že za res nejše, nedogovorjeno odpuščanje zaposlenih," pravi Živko Kavs, glavni direktor AET Tolmin, ki je edini postregel s konkretnimi številkami o od puščanju. V Hidrii kljub vse mu zagotavljajo, da je zmanjšanje obsega zaposlenosti v zadnjih mesecih manjše kot zmanjšanje naročil. Kriza je pri njih ustavila oziroma na kasnejše obdobje preložila vse investicije, kljub likvidnostnim problemom jim uspeva pokrivati vse dolgoročne obveznosti do bank, za določene investicije in tekoče poslovanje pa bodo zagotovo potrebovali dodatna likvidna sredstva, sporočajo v Hidrii.
Minister iz Kolektorja odhaja optimističen, Hidrio vidi kot hitro razvijajoče se podjetje, ki pa se tako kot večina naših izvozno naravnanih podjetij srečuje s padcem povpraševanja. »Ukrepi, ki jih ponujamo, lahko omilijo ta položaj, če se bo kriza poglabljala, pa vse kaže – tudi po pogovoru z vodstvom – da bo treba razmišljati o dodatnih ukrepih,« meni Svetlik. Denar zanje bo država dobila z zadolževa njem. »To je smiselno takrat, ko je treba prebroditi krizo,« odločitev utemeljuje Svetlik.
natasa.ozebek@dnevnik.si
