Varčevalnih ukrepov, s katerimi bi zagotovili vzdržnost zdravstvenega sistema, ni na jutrišnjem dnevnem redu upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Generalni direktor Samo Fakin, ki v teh dneh začenja pogovore za kompromisno rešitev s predstavniki delodajalcev in sindikatov, pričakuje, da bodo jutri o odprtih vprašanjih kljub temu spregovorili. Čas za iskanje kompromisov pa se hitro izteka, saj bo naslednja skupščina 25. marca. Fakin na vprašanje, zakaj soglasja pri zdaj sprtih straneh niso poiskali že prej, ko je bilo na upravnem odboru jasno, da stojita vsaka na svojem bregu, odgovarja: "Ni treba, da so predlogi upravnega odbora usklajeni."

Predsednica upravnega odbora in predstavnica sindikatov v skupščini ZZZS Lučka Böhm poudarja, da na nove kompromise o bolniških odsotnosti predstavniki sindikatov niso pripravljeni in ne nameravajo sodelovati pri pobudah skupščine ZZZS, ki bi ministrstvu za zdravje odobrile poseg v bolniške odsotnosti. Na upravnem odboru ZZZS je bilo sprva sprejeto stališče, da skupščini predlagajo zgolj ukrepe, ki so jih podprli vsi člani upravnega odbora. Po mnenju obeh sindikalistov soglasja o nižanju nadomestil v upravnem odboru ni bilo, zato ta ukrep ne bi smel na skupščino, a so si pri redakciji končnega besedila različno razlagali, ali je bila pobuda ministru za zdravje o nadomestilih med bolniško res umaknjena. Nejasnost naj bi odpravila korespondenčna seja, na kateri sta bila predstavnika sindikatov preglasovana, je pojasnila Böhmova.

Po njenih besedah pa zamik pri glasovanju o predlaganih ukrepih ni "katastrofa zaradi izgube časa". Večino ukrepov že izvajajo, "s preostalimi pobudami pa je minister za zdravje prav gotovo seznanjen in so stvar njegove odločitve", je dejala Böhmova.

Tatjana Čerin, članica upravnega odbora in predstavnica delodajalcev noče privoliti v to, da bi področje boleznin v celoti umaknili iz varčevalnih predlogov. Poudarila je, da so se na upravnem odboru pred neuspelo skupščino ZZZS dolgo usklajevali o varčevalnih predlogih, a v tem primeru "ni bilo mogoče pričakovati, da bo vse sprejeto s soglasjem vseh članov odbora". Čerinova upa, da bodo do naslednje seje skupščine s predstavniki sindikatov dosegli soglasje, po njenem pa je na potezi tudi minister za zdravje Borut Miklavčič, ki "bo moral povleči določene niti".

Čerinova ugotavlja, da bi zdravstveni blagajni še najbolj pomagalo, če bi z izvajalci zdravstvenih storitev dosegli dogovor o znižanju cen storitev za pet odstotkov, hkrati pa bi (začasno) ustavili naslednja dva koraka dviga plač v javnem sektorju.

Mnogi poznavalci razmer pravijo, da je Fakin podcenil resnost problema in da se očitno ni z njim niti zdaj intenzivno spoprijel.