"Zato smo se sindikati javnega sektorja v ZSSS v petek odločili, da s pogajalsko skupino odpremo pogajanja in vlado povabimo na prvo pogajalsko sejo komisije za sklenitev dogovora o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za javni sektor," je pojasnil predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica. Ocenil je, da se želijo vladni pogajalci še naprej pogovarjati na neformalen in nezavezujoč način.

Sindikati od vladne pogajalske skupine še vedno niso dobili odgovora, ali se bo udeležila pogajalske seje komisije, ki so jo sklicali za torek ob 13. uri. V primeru, da se vlada ne bo odzvala, sindikati po besedah Hvalice ne izključujejo možnosti, da jih ne bo na sestanek, ki ga je ministrstvo za javno upravo sklicalo za torek ob 17. uri. Po besedah Hvalice se bosta glede tega pogajalski skupini sindikatov in vlade danes še usklajevali.

Na pogajanjih se želijo po njegovih besedah najprej dogovoriti o regresu in o tistem delu sredstev za redno delovno uspešnost, ki so se mu v sindikatih pripravljeni odpovedati. Ob tem je poudaril, da so se pripravljeni pogajati tudi o drugih vladnih predlogih. Glede regresa v Glosi menijo, da ga je treba ohraniti na lanski višini 672 evrov za vse člane sindikatov in za javne uslužbence, ki so uvrščeni do 19. plačnega razreda.

V sindikatu pa vladi predlagajo, da so se pripravljeni odreči sredstvom za redno delovno uspešnost v obdobju od 1. aprila do 31. decembra v višini enega odstotka. Redni delovni uspešnosti sta namenjena dva odstotka mase plač, kar po besedah Hvalice pomeni, da se zaradi varčevalnih ukrepov v tem obdobju odpovedujejo kar polovici mase, predvidene za redno delovno uspešnost.

Republiški odbor Sindikata državnih organov Slovenije je vlado danes ponovno opozoril, da se je "varčevalnih ukrepov lotila na napačnem koncu". Kot je na novinarski konferenci dejal sekretar republiškega odbora sindikata Drago Ščernjavič, predlaganih ukrepov ne sprejemajo ter zahtevajo, da se ugotovi možne prihranke, ki naj se preusmerijo v maso za redno delovno uspešnost, ki znaša dva odstotka na zaposlenega.

Po Ščernjavičevih besedah je mogoče prihranke poiskati v masi sredstev za povečan obseg dela, ki se ga izplačuje v višini 20 odstotkov, in uspešnosti za projekte, ki se izplačuje v višini 50 odstotkov. Iz nekaterih okolij namreč "opozarjajo, da zaposleni praviloma v rednem delovnem času izvajajo ta dela in naloge iz povečanega obsega dela oziroma projekta".

Prihranki pa so možni tudi v masi sredstev za izdatke po pogodbah o delu in avtorskih honorarjih, čemur je bilo po podatkih Ajpesa v lanskem letu namenjenih skoraj 111 milijonov evrov, je pojasnil Ščernjavič. Pričakuje, da bo vlada ugotovila, koliko od tega je upravičenih izdatkov, koliko pa bi lahko z boljšo organizacijo del tudi prihranili.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da je ZSSS kot centrala nedvomno reprezentativna tudi za področje javnega sektorja. "Tudi tukaj želimo imeti aktiven odnos, še zlasti glede na morebitne dogodke za pogajalsko mizo, ki bodo verjetno zakomplicirali nekatera vprašanja v zvezi s položajem delavk in delavcev," je dejal Semolič.

Ob tem je izpostavil skrb in odgovornost sindikatov za tisto skupino delavcev v javnem sektorju, ki v teh spremembah niso dobili tisto, kar so pričakovali. V kolikor bo prišlo do nekaterih sprememb, zlasti pričakujemo, da bi ubranili povečan standard tiste skupine delavcev, ki sodijo v skupino J. "To je skupina, ki ravno tako gara in ima nesporno nizke plače," je ocenil Semolič. Poudaril je tudi nasprotovanje zamikom odprave plačnih nesorazmerij, kar je predlagala vlada.