FISU je sprejela sklep, da skoki ne bodo več obvezni, prireditelji pa jih bodo lahko v program tekmovanja uvrstili po svoji izbiri. Za ta korak so se odločili ne le zato, ker je gradnja skakalnic zelo velik finančni zalogaj za organizatorje, ampak tudi zato, ker je vzdrževanje in upravljanje objektov zelo zahtevno in drago. "S tem želimo spodbuditi konkurenčnost, da bi se za organizacijo zimskih univerzijad lahko potegovalo več kandidatov," je na sestanku slovensko delegacijo seznanil Georg Killian, predsednik FISU.

"V ozadju odločitve o umiku smučarskih skokov iz obveznega programa je bil tudi načrt FISU, da zmanjša stroške in omogoči, da bo za univerzijado kandidiralo bistveno več držav kot doslej. Verjetno ima FISU že sedaj v ozadju kakšnega kandidata, če bi se primerilo, da nam ne bi uspelo pripraviti tekmovanja leta 2013. Vodstvo FISU nam je tudi dejalo, da ne bo dajalo popustov; prizorišča morajo biti na Pohorju in nastanitve študentov morajo biti zagotovljene tako, kot je bilo dogovorjeno. To pomeni, da morajo stanovati na enem mestu. Sedaj imamo na voljo mesec dni za odločitev. To je dovolj časa za trezen razmislek in dokončno odločitev vlade," je dejal Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA).

Maribor je organizacijo 26. zimske univerzijade 2013 dobil 31. maja 2008 v Bruslju kot edini kandidat. Slovenska vlada je 12. februarja letos obravnavala projekt univerzijade v Mariboru in ga podprla, čeprav ni odobrila treh milijonov evrov za koncesijske dajatve za FISU. Predsednik vlade Borut Pahor je po seji vlade potrdil, da vlada projekt sicer podpira, obenem pa dodal, da bo morala razmisliti o njegovi racionalizaciji. Kot je dejal Pahor, bodo sodelavci ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča začeli pogovore z mariborskim organizacijskim odborom univerzijade 2013. Pahor je ocenil, da se bo potrebno pri izvedbi projekta obnašati racionalno in izkoristiti obstoječe športne objekte v Sloveniji.

Precej prahu so namreč v slovenski javnosti v času recesije in globalne gospodarske krize dvignili visoki stroški za izgradnjo vse potrebne športne, prometne in turistične infrastrukture, ki naj bi po navedbah ministra Lukšiča dosegli 300 milijonov evrov. Izvedba samega tekmovanja ter ureditev turistične, javne in nastanitvene infrastrukture za izvedbo univerzijade je po Lukšičevih navedbah ocenjena na 160 milijonov evrov in naj bi bila izpeljana v vsakem primeru.