Ali bo zimska univerzijada leta 2013 res v Mariboru, je v veliki meri odvisno od slovenske vlade. Ta mora do 15. februarja vplačati tri milijone evrov za pridobitev organizacijskih pravic in se poleg tega pisno obvezati, da bo do leta 2013 zagotovila še dodatne tri milijone evrov za organizacijo te največje športne prireditve na slovenskih tleh.

Slaba volja zaradi stroškov

Ministri so o plačilu treh milijonov evrov pristopnine razpravljali že prejšnji teden, a niso sprejeli nobene odločitve. Po naših informacijah so postali zelo slabe volje, ko so izvedeli, da bo poleg 12 milijonov evrov, kolikor znašajo stroški organizacije, in treh milijonov evrov, kolikor je treba plačati za organizacijske pravice, še za okoli 290 milijonov evrov stroškov z gradnjo športne, turistične, prometne in nastanitvene infrastrukture. Niso pa dobili odgovora, koliko denarja bo za vse to šlo iz državnega proračuna. S finančnega ministrstva so nam včeraj sporočili, da bo vlada gradivo v zvezi z univerzijado predvidoma obravnavala na jutrišnji seji, niso nam pa odgovorili na naša vprašanja, med drugim na to, ali je zaradi vsesplošne krize nemara univerzijada leta 2013 celo ogrožena.

Od 12 milijonov evrov, kolikor naj bi znašali stroški organizacije univerzijade, naj bi dva milijona zagotovil proračun severovzhodne regije, a le, če bodo pokrajine ustanovljene do začetka leta 2012. V nasprotnem bo tudi ta znesek najverjetneje breme državnega proračuna.

Za 290 milijonov gradenj

Največji finančni zalogaj pri univerzijadi, težak več kot 290 milijonov evrov, bodo naložbe v infrastrukturo (smučišča, žičnice, hotele, ledne dvorane, ceste...), vendar niso vse usodnega pomena za izvedbo študentskih olimpijskih iger. SUSA, nosilka projekta, je zato predvidene naložbe razdelila v dve kategoriji, v prvo in drugo prioriteto.

V prvi, vredni dobrih 160 milijonov evrov, so po besedah Otmarja Kugovnika, predsednika SUSA, naložbe, ki so za izvedbo univerzijade nujne, v drugi (vredni slabih 130 milijonov evrov) pa tiste (nekatere prenočitvene zmogljivosti, 40 milijonov vredna obvoznica okoli Ruš, 10 milijonov evrov težka parkirna hiša in parkirišča na Rogli...), ki bi jih v času univerzijade lahko tudi pogrešali. Kugovnik pojasnjuje, da v drugo prioriteto spadajo tudi nekatera smučišča (Ribnica in Bolfenk), ki bi jih potrebovali za univerzijado, če v Mariboru ne bi bilo dovolj snega. V isti kategoriji (torej ne najbolj nujni objekti) so tudi nekatere nastanitvene zmogljivosti, ki po Kugovnikovih besedah povečujejo možnost bivanja turistov, volonterjev, gostov in drugih na območju Maribora. "Ne treba, da te ljudi gostijo avstrijski hoteli," meni Kugovnik.

Silvo Kristan, upokojeni profesor Fakultete za šport, razume, da hočejo lokalni politiki kaj pridobiti iz državnega in evropskega proračuna, vseeno pa se ne strinja s tem, da bo šlo za univerzijado kar 300 milijonov evrov. "Športniki, ki nastopajo na univerzijadi, ne predstavljajo univerzitetne športne kulture, saj so zbrani iz različnih športnih klubov in gredo na tekmo. S tem denarjem bi zato raje obnovili športne objekte po vsej Štajerski, predvsem šolske, potem pa še vse druge," predlaga Kristan.

Računi brez krčmarja?

Tudi če bodo prireditelji investicijske stroške oklestili na dobrih 160 milijonov evrov, se še vedno postavlja vprašanje, kje dobiti denar zanje. Prireditelji načrtujejo, da bodo samo iz Evropskega sklada za regionalnih razvoj pridobili 29,5 milijona evrov, in sicer prek javnih razpisov ministrstva za gospodarstvo za naložbe v športno-turistično infrastrukturo.

Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, pravi, da je v obdobju 2007-2013 za vse naložbe v turistično infrastrukturo na voljo 145 milijonov evrov nepovratnih sredstev, velik del tega denarja (97 milijonov evrov) pa je že porabljen. Nekaj javnih naložb je poleg tega še načrtovanih (za 2,5 milijona evrov v Škocjanske jame in za 9 milijonov v turistično infrastrukturo v Kobilarni Lipica), zato ostane le še dobrih 30 milijonov evrov ali približno toliko, kot si ga iz tega naslova obetajo prireditelji univerzijade.

Hribar sicer dopušča, da bo za naložbe v turistično infrastrukturo morda zagotovljen dodaten denar, predvsem zaradi učinkov, ki jih dosega slovenski turizem. Ta po Hribarjevih besedah zagotavlja že več kot tri milijarde evrov prihodkov, kar je deset odstotkov bruto domačega proizvoda.

Na vprašanje, ali lahko na preostalih 30 milijonov evrov za naložbe v turistično infrastrukturo v celoti računajo prireditelji univerzijade, Hribar odgovarja, da za zdaj nimajo nobene tovrstne usmeritve, da bi lahko denar razporejalo kako drugače kot preko javnih razpisov in za podporo razvojnim programom po vsej Sloveniji. "Vlada pa verjetno lahko s posebnim sklepom denar usmeri le v eno območje, a se o tem doslej še nismo nikoli pogovarjali," pojasnjuje Hribar.