Med odmevne predstave, ki jih je zaznamovala, med drugim spadajo Voranc, Dogodek v mestu Gogi, Kralj Lear, Idiot in Tri sestre. Kot filmska igralka je debitirala z vlogo Tildice v filmu Na svoji zemlji, pomnimo pa jo tudi iz filmov Naš avto, Na klancu, Cvetje v jeseni in Deseti brat. Svojo poklicno pot je kronala s pedagoškim delom na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Prejela je nekatere najpomembnejše nagrade s področja igre, tako Severjevo nagrado kot tri Borštnikove nagrade in Borštnikov prstan ter srebrni častni znak svobode RS. Prešernovo nagrado je že prejela leta 1964, takrat za gledališko delo v minulem letu.

V drugo je prejela Prešernovo nagrado za veličasten in obsežen igralski opus, za življenjsko delo, ustvarjeno v gledališču, filmu, na radiu in televiziji, ter za svoje akademsko pedagoško delo in kulturno poslanstvo.

"Gospo Štefko Drolc uvrščamo v antologijo največjih slovenskih igralcev dvajsetega stoletja in zagotovo tudi v prvo dekado enaindvajsetega stoletja. Njeno ime je in bo za vselej zapisano med najpomembnejšimi imeni slovenskega igralstva," so zapisali v utemeljitev podeljevalci nagrade. V njenem igralskem ustvarjanju je žirija prepoznala preplet lepote in poetičnosti, krhkosti in strogosti, značajskosti in sodobnosti, čustev in razuma.

Svojo človeško toplino in milino je po mnenju podeljevalcev prenašala tudi na svoje občinstvo, živost njene podobe, glasu, kretnje in pogleda pa nas prepriča tako, "da začenjamo verjeti v mitske razsežnosti igralskega poklica".

Slikar Zmago Jeraj

Slikar Zmago Jeraj, rojen leta 1937, je lani praznoval sedemdeseto obletnico svojega rojstva. Ob tej priložnosti so mu v številnih galerijah po Sloveniji namenili zasluženo pozornost, prejel je tudi nagrado Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije, ki jo je zdaj okronala še letošnja Prešernova nagrada za življenjsko delo. Jeraj je leta 1985 že prejel nagrado Prešernovega sklada za umetniške doseže v risbi in gvašu.

Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in Beogradu, kjer je diplomiral pri Zori Petrović. Specialko za slikarstvo je zaključil pri Gabrijelu Stupici na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, podiplomsko pa se je izpopolnjeval na grafičnem oddelku Hornsey Collega v Londonu in v Sovjetski zvezi. Dolga leta je bil zaposlen kot izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Jeraj je kot vsestranski ustvarjalec pustil velik kulturni pečat v številnih medijih likovne umetnosti. Slikarstvu, ki v umetnikovem delu prevladuje, je nenehno vzporejal raziskovanje črno-bele in barvne fotografije, s katero je odločno vplival na razvoj slovenske umetniške fotografije. Suvereno je ustvarjal risbe, ki so pogosto služile kot izhodišče za slike; preizkusil se je v karikaturi; izjemen je njegov grafični opus predvsem iz zgodnjega obdobja, v katerem je ekspresivno figuraliko prepletal s čistimi, abstraktnimi, neasociativnimi likovnimi elementi. Deloval je tudi na področju filma in gledališke scenografije.

V poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je začel ustvarjati serijo Risbe kar tako, ki so oblikovane kot osebne interpretacije preprostih motivov. Izkušnje obeh zanimanj, preučevanja čistih likovnih elementov in pripovednosti, je Jeraj v naslednjih letih združil v seriji slik brez naslova, ki jih dela še danes. Ekspresivne prizore vedno bolj prekriva z impresionistično kopreno, pri čemer so nanosi in njihova soočenja včasih tako drzni, da segajo prav do meja teoretično in izkustveno opredeljenih barvnih sozvočij in tako ustvarjajo nove, še nevidene domišljijske svetove. ih