Clintonova je imela za včeraj v Washingtonu predvideni srečanji z zunanjima ministroma Velike Britanije in Nemčije, Davidom Milibandom in Frankom-Walterjem Steinmeierjem, tako da je pogovor z zaveznicami našel mesto na začetku njenega mandata. Tem ne manjka, saj je Evropa željna izvedeti stališča nove administracije pri vrsti vprašanj, od Afganistana do boja proti podnebnim spremembam, ne nazadnje pa ji tudi že ne dišijo nekatere Obamove poteze. Evropska unija je namreč ZDA opozorila pred sprejetjem protektionističnih ukrepov za domača podjetja, ki jih predvideva osnutek več kot 800 milijard dolarjev vrednega paketa ekonomskih spodbud, o katerem v teh dneh razpravlja ameriški senat.
Obama se bo po napovedih držal tradicije in se na prvo pot odpravil v Kanado (njegov predhodnik jo je prekinil in jo najprej mahnil v Mehiko). Clintonova pa naj bi najprej odšla v Azijo tudi zato, ker je Obama zunanjepolitične vloge razdelil med več predstavnikov vlade. V Nemčijo se namreč na svojo prvo pot v tujino odpravlja Biden, ki se bo konec tedna udeležil vsakoletne varnostne konference v Münchnu, na Bližnji vzhod pa je že odpotoval posebni Obamov bližnjevzhodni odposlanec George Mitchell.
Ker ima prva pot vedno tudi nekoliko simbolike, bo predvideni obisk Clintonove prihodnji teden v Južni Koreji in na Japonskem ter verjetno na Kitajskem in morda v Indoneziji poslal predvsem sporočilo, da je Obama zavezan reševanju severnokorejskega jedrskega vprašanja. Verjetno ni naključje, da so oblasti v Pjongjangu v zadnjem času opazno zaostrile retoriko do Južne Koreje. Veliko simbolike pa bi bilo tudi v obisku Indonezije, kjer je Obama preživel del otroštva in ki je najštevilnejša muslimanska država na svetu.
