Vse življenje ste bili gospodinja, žena, mati otrokom, da so vedno imeli vse pri roki, da ste njim in možu omogočili lepo življenje. Zdaj, za praznike, ste si očitali, ker jim niste mogli nič podariti. Gospa Beti, kaj govorite? Saj ste jim vendar vse življenje podarjali, kar ste mogli! Vedno je bilo kosilo na mizi za moža in otroke, čeprav skromno. Kako jih boste kar naprej zasipali z darili, če sami živite v pomanjkanju?
Res je sramota, da dobivate 167,64 evra pokojnine na mesec. Ne, v resnici to niti ni sramota, še dobro, da vsaj to dobite. Bili so časi, ko gospodinje niso nič dobile. Bolj žalostno je to, da mož, kot pišete, poskrbi samo za svoje potrebe. Povejte mu, da je on prav tako kot vi pred oltarjem rekel "da", zato se mora zavedati svojih dolžnosti tudi na starost. Seveda, v mladih letih mu je bilo prav dobro, da je bila žena doma in vedno pripravljena na topel objem. A ne samo mož, tudi otroci bi morali vedeti, da bi bila mama rada obdarjena z lepo besedo, saj je vse življenje ves čas samo dajala, dajala.
Težko je živeti z malo denarja in slabim zdravjem. Ampak danes imamo cel kup humanitarnih organizacij in društev, pojdite tja, odprite se in pogovorite. Lažje vam bo. Pogovorite pa se tudi z možem. Samo eno življenje imate, ljubite ga. Predvsem pa lepa beseda vedno lepo mesto najde, in to je tisto, kar vam želim. Cvetka