To je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki se je odzval na "različne interpretacije" podatkov o presežku oz. primanjkljaju v predlanskem proračunu države, ki se "pojavljajo v javnosti". Gre za različne metodologije, je opozoril, pri obravnavi posameznih kategorij pa je državni proračun, ki ga je revidiralo računsko sodišče, najožja.

Računsko sodišče je oktobra lani predlogu izvršitve proračuna države za leto 2007 izreklo mnenje s pridržkom. Zaradi nepravilnega evidentiranja prenosa desetih odstotkov delnic Telekoma Slovenije, ki jih je vlada z namenom poplačila upravičencem do vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje prenesla na Sod, po ugotovitvah revizorjev proračun ni izkazal 37 milijonov evrov presežka, ampak devet milijonov evrov primanjkljaja.

Kot je znano, je DZ v četrtek zavrnil sprejem zaključnega računa predlanskega proračuna, zaradi česar poslanska skupina SDS ni hotela sodelovati pri glasovanju o ratifikaciji vstopa Hrvaške in Albanije v zvezo Nato. Da bodo glasovali proti, so v razpravi napovedali poslanci poslanskih skupin koalicijskih strank Zares in SD, v DeSUS so zaključnemu računu napovedali podporo, v LDS pa se niso opredelili. Vlada je v petek predlog ponovno poslala v obravnavo v DZ.

Za institucionalni sektor države, ki vključuje še Sod, Kadove obveznosti do ZPIZ, državni proračun, zdravstveno, pokojninsko in občinske blagajne, javne sklade, javne zavode, ki prejemo več kot 50 odstotkov financ iz javnih virov, ter javne agencije brez AZN in ATVP, se uporablja metodologija ESA 95. Po tej metodologiji je država v letu 2007 izkazala 176,63 milijona evrov oz. 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda presežka.

Zakaj je prišlo do primanjkljaja?

Državni proračun je v letu 2007 po predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, izkazal 37 milijonov evrov presežka. Vendar pa so revizorji računskega sodišča ugotovili, da je pri prenosu delnic Telekoma na Sod slednji za poplačila vlaganj založil svoja sredstva, kar je v svojih poslovnih knjigah izkazal kot dano posojilo, ki je skupaj z obrestmi naneslo 46,2 milijona evrov.

Finančno ministrstvo pa je ta poslovni dogodek, ki je po mnenju računskega sodišča tako formalno kot vsebinsko poplačilo z zadolževanjem pri Sodu, zabeležilo le v bilanci stanja, ne pa tudi v bilanci odhodkov in prihodkov in v računu financiranja, je poudaril višji državni revizor Jorg Kristijan Petrovič. Zato so v zaključnem računu za 46,2 milijona evrov prenizko izkazani prejemki v računu financiranja ter odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov, od tod pa po Petrovičevih besedah izvira primanjkljaj devetih milijonov evrov.

Po Šoltesovih besedah je računsko sodišče že v preteklosti pri revidiranju predlogov zaključnega računa proračuna opozarjalo na neustrezno in netransparentno knjigovodenje nekaterih poslovnih dogodkov (prevzemi dolgov Slovenskih železnic, prevzemi dolgov ZZZS in onkološkega inštituta). "To ni prvič, to je problem, ki traja," je opozoril Šoltes. Poenotenje metodologij bi zahtevalo "velik angažma".

"Vsako leto so bile razlike med predlogom in popravkom po reviziji računskega sodišča," je dejal Šoltes. Ob tem je računsko sodišče pričakovalo, da bo vlada posredovala in DZ sprejel ustrezno popravljen zaključni račun proračuna. A revizija zaključnega računa proračuna po Šoltesovih besedah ne more biti predmet različnih interpretacij. "Jasno je, kaj smo v mnenju zapisali," je dejal. Kot je pojasnil, je za računsko sodišče "stvar zaključena".

Računsko sodišče ni nikoli zahtevalo popravka proračunskih izkazov, je poudaril Šoltes, saj za zahtevo popravljanja napak pri proračunskih izkazih nima zakonske podlage. "Pravna ureditev tudi ne predvideva nobenih posledic, če pride do zavrnitve oz. nesprejetja zaključnega računa proračuna," je dejal.

Janša: Ne glede na metodologijo je Slovenija v letu 2007 beležila proračunski presežek

Slovenija je v letu 2007 zabeležila presežek, "in to ne glede to, ali se zaključni račun dela in računa po obračunski metodologiji ali po metodologiji denarnega toka", je zatrdil predsednik SDS Janez Janša. Ob tem je pojasnil, da je Slovenija po prvi metodologiji zabeležila 176 milijonov evrov presežka, po drugi pa 90 milijonov evrov.

Kot je dejal Janša na današnji novinarski konferenci, na metodologiji denarnega toka "vztraja tudi računsko sodišče". Dodal je, da se mu zdi zanimivo, da računsko sodišče na tej razliki v metodologijah vztraja tako intenzivno ravno za leto 2007, "ne pa tudi za prejšnja leta, ko je prihajalo do enako različnih tolmačenj uporabe teh dveh metodologij".

"Še posebej zaradi tega, ker je bila razlika v letu 2005 bistveno večja, saj je bil takrat zabeležen primanjkljaj," je dejal predsednik SDS in nadaljeval, da "če bi se takrat uporabljala metodologija, ki jo sedaj uporablja računsko sodišče, bi bil tisti primanjkljaj še bistveno večji".

Tudi če gre samo za ožji proračun je Slovenija, kot je dejal Janša, zabeležila presežek, ne glede na sklicevanja na druge metodologije. "Vztrajanje na tem, da so delnice Telekoma, ki so bile prenesene na Sod, zmanjšale vrednost državne blagajne, nima nikakršnega smisla," je dodal.

"Če bi jih nekomu podarili, in če ta ne bi bil del slovenskih javnih financ ali pa del Slovenije, potem bi bilo takšno vztrajanje smiselno," je pojasnil predsednik SDS.

Po Janševih besedah različni pogledi na uporabo metodologije niso nikoli pripeljali do tega, da DZ ne bi sprejel zaključnega računa za preteklo leto. "To se je zgodilo letos prvič," je zatrdil in poudaril, da je to nezaslišano in nedopustno. Kot meni, se je to zgodilo iz ideoloških motivov: "Ko dva plus dva ni štiri, ampak tri".

Popolnoma jasno je, pravi Janša, da DZ ne more ostati brez zaključnega računa za enega od preteklih let, saj to po njegovo zahteva slovenski pravni red. "Prej ali slej mora vlada predlagati sprejetje zaključnega računa," je dejal in zatrdil, da se ni zgodilo nič nenavadnega, "razen glasovanja koalicije proti zaključnemu računu".

Kot je dejal Janša, "je vesel, da je vlada pohitela in popravila napako že naslednje jutro". Po njegovih besedah SDS ni izvedla obstrukcijo, ampak jo je le napovedala. Pri tem je dodal, da je SDS le predlagala prekinitev seje in preložitev glasovanja, kar je bilo sprejeto.

Po Janševih besedah je v prejšnjem mandatu takratna opozicija izvedla obstrukcijo v 176 primerih. "Tudi pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje, kar je Sloveniji povzročilo velike razvojne probleme," je poudaril.