„Območje za izrednega pomena za Nato in države zaveznice, zato morata biti varnost in razvoj Arktike pod neprestanim nadzorom,“ so na spletni strani zapisali predstavniki Nata. Raziskava ameriškega geološkega inštituta je pokazala, da se pod arktičnih ledom skriva okoli 90 milijard sodčkov nafte, 44 milijard sodčkov utekočinjenega zemeljskega plina in 47.289 bilijonov kubičnih kilometrov zemeljskega plina.
Področje Arktike se segreva s takšno hitrostjo, da naj bi led po nekaterih napovedih izginil že do leta 2013. Dele področja pa si že želijo prisvojiti Rusija, Kanada, ZDA, Danska, Norveška, Švedska, Islandija in Finska. V nasprotju z Antarktiko, za katero so države podpisale sporazum, po katerem si ne smejo prilaščati ozemlja, za Arktiko omenjenega dogovora ni, zato pravila glede postavljanja naftnih ploščadi niso jasna.
Glede na zakon ZN o pomorskem mednarodnem pravu imajo države pravico, da si prilastijo območje, oddaljeno 321 kilometrov od obale, vendar nekatere države zahtevajo več. Rusija je leta 2001 že prosila Združene narode za večje območje, saj naj bi ji slednje zaradi velikosti države pripadalo.
