"Raziskava še ni zaključena in podatki potrebujejo dodatno obdelavo, vendar menimo, da te koncentracije - čeprav so višje kot v primerljivi študiji v Nemčiji - niso tako visoke, da bi lahko povzročale biološke učinke," pravi sodelavec raziskave Joško Osredkar s Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo.
V Idriji redno spremljajo vsebnosti živega srebra v okolju in pri ljudeh, obširnih in zahtevnih raziskav o tem, kako prisotnost živega srebra vpliva na zdravje tamkajšnjih prebivalcev, pa še niso opravili. "Poleg tega imam občutek, da v Idriji mnogi tudi ne želijo vedeti, ali jim živo srebro škodi," pravi Milena Horvat, vodja odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožefa Stefana. Na onesnaženih območjih smo živemu srebru najpogosteje izpostavljeni iz ozračja, težka kovina pa v naše telo lahko pride tudi prek pitne vode, zraka in hrane, predvsem rib, zelenjave, divjadi in gob. "Opažam, da nekaterih prebivalcev Idrije to ne skrbi, saj na najbolj obremenjenih tleh in žgalniških odpadkih veselo obdelujejo svoje vrtičke ter na njih pridelujejo korenje, fižol in peteršilj, v katerih so vsebnosti živega srebra najvišje," doda Horvatova.
Ljudje se posledic pogosto ne zavedajo
Dolgotrajna izpostavljenost živemu srebru ogroža delovanje centralnega živčnega sistema, ledvic, kardiovaskularnega sistema in moti delovanje nekaterih pomembnih žlez. Vendar se po besedah znanstvenice ljudje tega največkrat ne zavedajo, saj posledice niso vidne takoj in se pojavijo šele v poznih letih. Živo srebro in njegove spojine so denimo lahko eden izmed dejavnikov pri nastanku parkinsonove in alzheimerjeve bolezni ter demence. Med najbolj občutljive prebivalce poleg otrok spadajo tudi nosečnice in ženske v rodni dobi. Primarij Alfred Bogomir Kobal, ki se vse življenje posveča raziskavam o vplivu živega srebra na zdravje, razloži, da se je prisotnost živega srebra pri idrijskih nosečnicah in v popkovni krvi zarodkov po zaprtju rudnika bistveno zmanjšala, prav tako ni več razlik med nosečnicami iz okoliških vasi in samega mesta, kjer so bile koncentracije živega srebra vedno višje.
Med bivšimi rudarji več depresij
Več študij je pokazalo, da se pri povprečni poklicni izpostavljenosti živemu srebru pojavljajo blažji nevrotoksični učinki, kot sta denimo depresivnost in nespečnost. To se je potrdilo tudi v primeru bivših idrijskih rudarjev. "Pri njih izstopajo introvertnost, negativna samopodoba in depresivnost. Izpostavljenost živemu srebru in uživanje zmernih količin alkohola pa sta glavna dejavnika, ki povečujeta depresivnost pri bivših rudarjih tudi po tem, ko živemu srebru niso več neposredno izpostavljeni," je še pripomnil Osredkar.
