Tako te dni Michelle Obama kujejo v zvezde ameriški mediji, ki kar tekmujejo, kdo ji bo sezidal višji piedestal. Vprašanje je, kot kaj bo stala na njem in kako dolgo. Kako jo vidijo same, smo povprašali tri ugledne slovenske intelektualke.
"Michelle Obama pripada novi generaciji ameriških prvih dam, ki si upajo javno zavzemati se za pravice žensk in enakost spolov. S svojimi nastopi - tako kot pred njo Hillary Clinton - kaže, da ni le del predsednikovega "družinskega okrasja". Nova ženska ikona pa ni postala zaradi svojih modnih oblačil, temveč zaradi svoje samozavesti, uspešne poklicne kariere in skrbi za položaj družbenih manjšin," meni Mojca Dobnikar, predsednica društva Vita Activa.
Dr. Renata Salecl, ki te dni predava na Cardozo School of Law New York, opozarja, da je inteligentna in izobražena Michelle hkrati utelešenje ameriškega sna: do vrhunske izobrazbe in položaja se je povzpela s svojimi sposobnostmi in podporo revne, a ljubeče družine. V tem smislu je v trenutku krize, ki kliče po upanju, točka identifikacije za milijone Američanov in Američank. Zanimivo pa je, opaža Saleclova, da se je cinična in odrezava Michelle iz začetka kampanje v zadnjem času nekoliko umaknila v ozadje z napovedjo, da se bo posvetila skrbi za otroke, vrtce in podobno, kar sodi v tradicionalni "delokrog" ameriških prvih dam. Saleclova domneva, da je tako ravnala po nasvetu Obamovih svetovalcev - da ne bi ponovila napake Hillary Clinton, ki ji je prevelik angažma v času Clintonovega mandata bolj škodil kot koristil. Tudi sicer se rado zgodi, pravi dr. Salecova, da javnost krivdo zaradi napačnih potez politikov naloži njihovim ženam. Tega so bile deležne tako Elena Ceausescu in Mira Marković kot Hillary Clinton.
Zanimivo transformacijo opaža tudi dr. Renata Šribar. "Michelle Obama se je v času kampanje iz "jezne črne ženske", kot so jo poimenovali zaradi njene distance do volilnega obredja in politike ZDA, pod pritiskom spremenila v pridigarico mita o ameriškem snu na denverski konvenciji stranke avgusta lani. Po izvolitvi so jo mediji dokončno postavili v tradicionalno žensko vlogo in ob tem spregledali moč njenih nazorov, dela in avtonomno partnersko vlogo v zakonu. Z vidika resnega prispevka k izboljšanju položaja žensk, posebej Afroameričank, bo pomembna toliko, kolikor ji bo uspelo prebiti ponižujoč kliše in sam institut prve dame."
