Največja upnica skupine, ki jo vodi Igor Bavčar, je po naših podatkih italijanska banka Unicredit (slovensko podružnico vodi France Arhar), ki ji Istrabenz dolguje 144 milijonov evrov, sledi pa ji državna NLB s 120 milijoni evrov terjatev. Med večjimi upnicami so še avstrijske banke Hypo s 108 milijoni evrov terjatev, Bawag (79 milijonov evrov) in Kaernter Sparkasse (66 milijonov evrov).
Medtem ko je državna NKBM Istrabenzu posodila 62 milijonov evrov, je med večjimi upnicami najti tudi slovenski banki, ki sta v posredni lasti države: Abanko s 53 in Gorenjsko banko z 39 milijoni evrov terjatev do Istrabenza. Štiri slovenske banke (NLB, NKBM, Abanka, Gorenjska banka) so tako skupaj do Istrabenza izpostavljene v znesku 274 milijonov evrov, kar predstavlja dobro tretjino njegove zadolženosti do konzorcija enajstih bank. Vanj so sicer vključene še Banka Koper (45 milijonov evrov terjatev), SKB (40 milijonov) in Volksbank (35 milijonov evrov).
Ob tem velja spomniti, da je imel Istrabenz konec lanskega septembra 918 milijonov evrov finančnih obveznosti, od tega 617,4 milijona evrov dolgoročnih in 300,6 milijona evrov kratkoročnih. Več virov nam je zato včeraj zatrdilo, da preostali dolg, ki ni zajet v naše podatke, odpade na preostalih osem bank upnic, med posojilodajalci Istrabenzu pa naj bi bila tudi nekatera podjetja v večinski državni lasti. Banke podatkov zaradi zaupnosti sicer ne komentirajo. Predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina je sicer po petkovi seji nadzornega sveta dejal, da se bo Istrabenz skušal do konca marca, ko družbi zapade za 160 milijonov evrov kratkoročnih posojil, z bankami upnicami dogovoriti o njihovem reprogramiranju do leta 2010.
Ob tem naj opozorimo, da bo vlada predvidoma že jutri odločala o sklepih za ugotavljanje odgovornosti nadzornih svetov in uprav podjetij v državni lasti in da je eden od njih namenjen ugotavljanju odgovornosti uprav in nadzornih svetov v NLB in NKBM pri kreditiranju menedžerskih prevzemov. Vlada bo tako ministrstvu za finance namreč naložila, da pripravi vse, da bo lahko Republika Slovenija kot lastnica teh dveh bank zahtevala, da se opravi revizija poslovanja, ki bo raziskala izpostavljenost bank zaradi kreditiranja menedžerskih prevzemov.
Poslanci sedanjih vladnih strank so se že pred volitvami ukvarjali z vprašanjem posojil, s katerimi so bili financirani menedžerski odkupi. Takrat so poslanci razpolagali s podatki, da so še leta 2006 tovrstna posojila znašala 650 milijonov evrov, leto pozneje pa jih je bilo že za 1,6 milijarde evrov. Levji delež naj bi odobrili NKBM in NLB, tuje banke v Sloveniji pa le 1,1 odstotka takih posojil.
V kolikšni meri največji državni banki danes obremenjujejo posojila za menedžerske odkupe, ni jasno, saj natančni podatki niso bili nikoli objavljeni. Kot najbolj razvpiti primeri, pri katerih se je bankam očitalo preveliko izpostavljenost pri dajanju posojil, ki so bila zavarovana z delnicami, so v zadnjem letu omenjali Skupino Pivovarna Laško, Merkur in Istrabenz. Vendar se je izkazalo, da banke v času likvidnostnega krča niso v težavah samo zaradi menedžerskih odkupov, ampak predvsem zaradi velike kreditne aktivnosti v zadnjih letih, ki je nekatera podjetja, zlasti finančne holdinge, pripeljala na rob finančnega zloma.
Pri primeru Istrabenza, ki tone v dolgovih, se tako danes zastavlja vprašanje, ali so banke primerno zavarovale svoja posojila, ki so jih Istrabenzu dajale zlasti za uresničevanje napačnih poslovnih odločitev.
