V Mogadišu bo ostalo manjše število mirovnih sil Afriške unije, vendar se ti vojaki po mnenju vojaških analitikov ne bodo mogli postaviti po robu morebitnemu novemu pohodu islamistov, ki so pred dvema letoma nadzorovali večino južnega dela države, potem pa se poskrili pred premočno etiopsko vojsko. Pred njenim posredovanjem je v konfliktih med silami tranzicijske vlade v Somaliji in islamisti umrlo okoli 16.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo prisiljenih zapustiti domove.

Etiopska vojska ne zapušča somalijskega glavnega mesta v miru. Še v ponedeljek je bilo v spopadih z odporniškimi skupinami, ki so ves čas zahtevale umik "okupatorja", deset mrtvih, medsebojno obstreljevanje pa je bilo vsakodnevni pojav. Vendar tarča napadov niso samo etiopski vojaki. Granate so v ponedeljek padale tudi na predsedniško palačo, a o žrtvah ni poročil.

Etiopska vojska naj bi se po dogovoru s koalicijo zmernih islamistov umaknila že do konca lanskega novembra, toda do zdaj je odšel le manjši del čet. Zato izpraznitev dveh oporišč na severu Mogadiša Somalcev ni prepričala, da se njihova navzočnost resnično končuje. Toda v državi ni učinkovite nacionalne oblasti že od leta 1991, temveč je ta bolj ali manj v rokah raznih milic, zato si nihče ne upa napovedati, kaj bodo prinesli prihodnji meseci. Začasna vlada s podporo ZN praktično nadzoruje le sedež parlamenta in dele Mogadiša, minuli mesec pa je država izgubila še predsednika, ki je odstopil z ugotovitvijo da je država v rokah islamskih upornikov. Osrednji in južni del države sta prizorišče nenehnih spopadov med raznimi milicami, med katerimi je najbolj razvpita Al Šababova, ki jo ameriški State Department povezuje z Al Kaido.

Afriška unija je že sporočila, da nima sredstev za okrepitev svojih mirovnih sil, ZDA pa so v Združenih narodih sicer pripravile osnutek resolucije o napotitvi modrih čelad, a je malo možnosti, da se bo to tudi zgodilo. Generalni sekretar ZN je že decembra dejal, da je to neizvedljivo, ker so razmere v državi preveč kaotične za uspešno mirovno posredovanje, predvsem pa je od naprošenih več kot petdeset članic ZN le nekaj držav izreklo pripravljenost, da bi prispevale nekaj vojakov in opreme. ZDA tako skušajo doseči vsaj podaljšanje mandata sil Afriške unije in zagotoviti, da bi jih s sedanjih 2600 okrepili vsaj na prvotno predvidenih osem tisoč. Med drugim naj bi varnostni svet generalnega sekretarja zavezal da do sredine aprila pripravi poročilo o varnostnem položaju v Somaliji z možnostmi namestitve mirovnih sil ZN v drugi polovici letošnjega leta.