Večji del, natančneje 15 od 22,5 milijona evrov novih kratkoročnih posojil, ki jih je družbi pred kratkim odobril njen nadzorni svet, bo namreč Eles porabil za potrebe tekočega poslovanja. S preostalimi 7,5 milijona evrov pa namerava družba, ki jo vodi Vitoslav Türk, vrniti posojila, ki so zapadla že konec lanskega leta. Že v zadnjih treh mesecih lanskega leta si je Eles za tekoče izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti do dobaviteljev od bank namreč izposodil 15 milijonov evrov. Kljub temu je družba zaposlenim konec lanskega leta izplačala božičnico, vodstvo pa je z nekaterimi zaposlenimi s posebnimi pooblastili podpisalo tudi nove pogodbe.

Zakaj je nacionalni upravljavec prenosnega elektroenergetskega omrežja, v katerega so v zadnjih letih pritekali milijoni evrov z avkcij za oddajo čezmejnih zmogljivosti, zdaj v likvidnostnih težavah? Po dostopnih podatkih so v Elesu slabši likvidnostni položaj in s tem povezano potrebo po zadolževanju nadzornemu svetu in ministrstvu za gospodarstvo utemeljili z nerešenim vprašanjem sistemskih storitev, ki naj bi Elesu v obdobju med lanskim januarjem in novembrom povzročilo 14,3 milijona evrov primanjkljaja.

Kljub temu Elesov argument težko drži vodo. Kot je znano, je nacionalna agencija za energijo omenjeni znesek - povedano poenostavljeno - Elesu "odvzela", ker ga ta ni porabil za izpolnjevanje svoje temeljne naloge - gradnje in vzdrževanja omrežja. Ob dejstvu, da je odločitev agencije, po kateri mora Eles za pokrivanje stroškov sistemskih storitev poleg omrežnine uporabiti tudi presežke prihodkov nad odhodki iz prejšnjih let, pred kratkim potrdilo tudi upravno sodišče, je zato na mestu vprašanje, zakaj je Eles omenjeni presežek prihodkov že pred tem porabil.

Še dodatnih 7,5 milijona evrov "minusa" v Elesovi blagajni naj bi po zatrjevanju vodstva družbe povzročila vlada. Čeprav je ta Elesu naložila, da mora znesek, ki ga je zbral iz naslova dodatka za prednostno dispečiranje, nakazati državnemu ekološkemu skladu, pa velja spomniti, da bi moral Eles omenjeni denar po takrat veljavnem energetskem zakonu bodisi porabiti za odkup električne energije od malih hidroelektrarn bodisi "vrniti" agenciji za energijo. Ta bi ga nato porabila za znižanje omrežnine, ki jo plačujejo odjemalci električne energije.