Ugibanja, da bi bili lahko pokojninski skladi na udaru zaradi finančne krize, so se še okrepila po tistem, ko so se med morebitnimi prejemniki državne pomoči znašli tudi pokojninski skladi. Iz zanesljivih virov smo sicer izvedeli, da so bili vključeni zgolj zaradi dejstva, da je Slovenija povzela rešitve EU, ki upoštevajo tudi pomoč pokojninskim skladom. V zahodnoevropskih državah in še posebno v ZDA so namreč skladi zaradi strmoglavljenja vrednosti delnic zašli v likvidnostne težave, kar je ogrozilo njihov obstoj, zato so se države odločile za likvidnostno pomoč. V Argentini so tako zaradi morebitnega zloma pokojninskega sistema odločili nacionalizirati pokojninske sklade. Tudi v ZDA so težave pokojninskih skladov postale aktualne, še posebno po velikih težavah avtomobilskih proizvajalcev, ki imajo avtonomne pokojninske sklade za nekdanje zaposlene.
Vesna Razpotnik iz Kapitalske družbe vidi enako ključno razliko kot Filipič med slovenskimi pokojninskimi skladi in tujimi skladi, kjer že dlje časa velja sistem dodatnega pokojninskega sistema.
"Da imamo za zdaj v naših skladih presežke prilivov nad odlivi, je tudi posledica dejstva, da še niso nastopili pogoji za uveljavitev pravice do rente," poudarja. V Sloveniji smo dodatno pokojninsko zavarovanje začeli izvajati v letu 2001, najkrajši rok za upravičenost do izplačila rente pa je 10 let. "Skladom v tem trenutku ni treba prodajati svojega premoženja, če ocenjujejo, da so cene prenizke," posledice tega dejstva opisuje Filipič.
Kljub vsemu bi lahko pokojninske sklade doletele zahteve po predčasnih izstopih zavarovancev, vendar Razpotnikova zatrjuje, da zaradi sedanjih razmer ni veliko izstopov. Razlog, da se zavarovanci bolj množično ne odločajo za izstope kot na primer pri vzajemnih skladih, je najverjetneje v zajamčenemu donosu, ki ga morajo zagotavljati pokojninski skladi.
Prav zajamčeni donos naj bi povzročal izgube upravljalcem pokojninskih skladov. V primeru, da sklad ne dosega zahtevane donosnosti, mora namreč to zagotoviti upravljalec s tem, da vplača svoja lastna sredstva. Če bi se takšne razmere nadaljevale, bi torej lahko prišlo do izgub upravljalcev skladov in s tem do nezadostnega kapitala teh družb, kar bi lahko tudi povzročilo propad katerega izmed njih. Vendar pa tudi v tem skrajnem primeru varčevalci ne bi utrpeli škode, saj so sredstva pokojninskega sklada ločena od družbe, ki te sklade upravlja, in zato se v primeru morebitnega propada katerega izmed njih pokojninski sklad prenese na drugega upravljalca.
srecko.zimic@dnevnik.si
