Guercino je danes najbolj poznan po figuralnih študijah in pripravljalnih risbah, ki so tudi njegova največkrat razstavljena dela. Na razstavi del, ki jih sicer hranijo na grafičnem oddelku galerije Uffizi, pa so predstavljene tudi krajine in karikature. Med zanimivejšimi deli je tudi nekaj redkih zgodnjih risb, nastalih še pred umetnikovim bivanjem v Rimu v letih 1621 do 1623, ki so pomenila prelomnico v njegovem ustvarjanju.
Poleg tega je razstavljena vrsta del umetnikov, ki so delali v Guercinovem studiu, med njimi umetnikovih nečakov Benedetta (1633-1715) in Cesareja Gennarija (1637-1688). Del postavitve je posvečen poznejšim posnemovalcem Guercinovega dela in kopistom, kot so bili Livio Mehus, Antonio Domenico Gabbiani, Giuseppe Maria Ficatelli in Francesco Bartolozzi.
Guercino je bil za življenja poznan umetnik in je imel pomembne mecene, med njimi kralja Charlesa I. Angleškega in Mario de Medici Francosko. V Rimu je delal za papeža Gregorja XV. in Urbana VIII. V 19. stoletju njegovo delo ni bilo cenjeno, k čemur je še pripomogel angleški umetnostni zgodovinar John Ruskin, ki je med drugim zapisal, da v 17. stoletju ni bilo "iskrene ali velike umetnosti".
Guercinovo delo je bilo skoraj pozabljeno in ko je leta 1934 britanski zbiratelj Sir Denis Mahon kupil njegovo sliko Jakob blagoslavlja Jožefova sinova, je zanjo odštel denar v protivrednosti današnjih 170 evrov, medtem ko je vrednost slike danes ocenjena na 4,1 milijona evrov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
