Ustavno sodišče je tako razsodilo, da so nekateri členi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanašajo na sodnike, in izpodbijani člen zakona o sodniški službi v neskladju z ustavo. Vladi so naložili šestmesečni rok za odpravo nepravilnosti in jo opozorili, da mora pri tem sodelovati s sodniki.
Predsednica stavkovnega odbora sodnikov Janja Roblek po razglasitvi odločbe pojasnjuje, da sodniki od vlade v petnajstih dneh pričakujejo »konkretno ponudbo glede plačnih razredov«, med tem pa bodo še naprej nadaljevali belo stavko.
Neuradno smo že napovedali, da je ustavno sodišče ugotovilo, da so razlike v plačnih razredih med najnižje uvrščeno funkcijo okrajnega sodnika in najnižje uvrščeno funkcijo poslanca oziroma ministra nesprejemljive. Sodnik poročevalec Ernest Petrič je pojasnil, da ustavna zahteva po enakovrednosti vseh treh vej oblasti "predpostavlja tudi primerljivo plačilo po statusu medsebojno primerljivih funkcionarjev različnih vej oblasti".
Sodniki so po zagotovilih predsednice sodniškega društva Janje Roblek z odločbo zadovoljni. Od vlade v petnajstih dneh pričakujejo "konkretno ponudbo o plačnih razredih," napoveduje Roblekova in opozarja, da "razlike petnajstih plačnih razredov v primerjavi z drugimi funkcionarji treh vej oblasti nikakor ne morejo sprejeti," saj so se plače sodnikov v zadnjih desetih letih zniževale.
Ministra za pravosodje Aleša Zalarja odločitev ustavnega sodišča ne preseneča in meni, da je položaj nastal zaradi "dediščine prejšnje vlade". Ministrstvo bo najprej temeljito preučilo ustavne odločbe, nato bosta sledila posvet z ministrstvom za javno upravo in priprava osnutka ustreznih sprememb na podlagi izhodišč, ki jih bo določila vlada.
"Še enkrat ponavljam, da ni mogoče primerjati okrajnega sodnika na začetku kariere pri 30 letih, ko prvič stopi v razpravno dvorano, in ministra, ki vodi ministrstvo z nekaj sto zaposlenimi in odgovarja za politiko na nekem področju ter za porabo milijonov proračunskega denarja," komentira odločbo ustavnega sodišča nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant. Poleg tega se mu "ne zdi primerno, da ustavno sodišče odloča o konkretnih plačnih razmerjih". Sodišče namreč ni povedalo, "kakšne bi morale biti sodniške plače, da bi bile skladne z ustavo," še opozarja Virant. Prepričan je, da bi "dvig sodniških plač lahko povzročil stampedo tudi med zdravniki in učitelji".
Ena izmed stavkovnih zahtev sodnikov, ki še vedno nadaljujejo tako imenovano belo stavko, je tudi izločitev sodnikov iz sistema plač v javnem sektorju. "Vsak nadaljnji korak ima lahko resne posledice za ves javni sektor," se posledic urejanja sodniških plač zaveda Zalar in napoveduje, da "bo zato pri iskanju rešitve treba upoštevati tudi te učinke". Na vprašanje, ali nameravajo sodniki pri zahtevi o izločitvi vztrajati še naprej, Janja Roblek odgovarja, da je vse odvisno od vsebine vladne ponudbe.
Odločitev ustavnega sodišča v Društvu državnih tožilcev Slovenije ocenjujejo kot "zgodovinsko", saj dokončno vzpostavlja enakopravnost vseh vej oblasti in "onemogoča podrejanje sodstva na področju plač". Ministra za pravosodje nameravajo seznaniti s svojimi pogledi za oblikovanje zakonskih rešitev, ki "bodo tudi za tožilce v celoti upoštevale ustavno odločbo in primerljive sodniške položaje," je napovedal podpredsednik Primož Suknaič.
Iz odločbe ne izhaja, da bi se morale plače sodnikov izločiti iz javnega sektorja, ugotavlja minister za pravosodje Aleš Zalar. "Predstavljam si, da bo ostala plačna lestvica enaka, plačni razredi pa bodo morali biti drugačni," kar naj bi uredili v zakonu o sodniški službi. Zagotovo pa ponudbe vlade v petnajstih dneh še ne bo, pravi Zalar.
