"Obseg Ahtisaarijevih dejavnosti je skoraj neverjeten," je povedal Mjoes, preden je med slovesnostjo, ki se je udeležujejo norveška kraljeva družina, politiki in znane osebnosti, 1,2 milijona ameriških dolarjev vredno Nobelovo nagrado izročil v roke 71-letnemu diplomatu.
Ahtisaari je v treh desetletjih svojih aktivnosti med drugim prispeval k razrešitvi konfliktov v Namibiji, na Kosovu ter v Indoneziji. Leta 1994 je poleg tega postal prvi neposredno izvoljeni predsednik Finske. Na tem mestu je ostal do leta 2000, ko je ustanovil Pobudo za krizno upravljanje (CMI).
Ahtisaari je v svojem govoru ob sprejemu nagrade poudaril potrebo po razrešitvi konflikta na Bližnjem vzhodu - enega izmed najbolj razvlečenih konfliktov na svetu - in ob tem pozval novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obamo, naj po prevzemu funkcije predsednika med svoje prednostne naloge uvrsti dosego obširnega mirovnega dogovoru na tem območju.
Obenem je vztrajal, da je za dosego miru na Bližnjem vzhodu potrebna širša perspektiva. Za dosego dogovora, ki bi segal "od Izraela in Palestine do Iraka in Irana", morajo biti tako poleg ZDA vključeni tudi Evropska unija, Rusija in Združeni narodi, je poudaril Ahtisaari. Odločno je tudi zavrnil idejo, da ima konflikt med Izraelci in Palestinci korenine v verskem rivalstvu. Ahtisaari je poleg tega nekaj besed namenil finančni krizi in ob tem posvaril, da kriza le še zaostruje neenakost po svetu, ki nato povzroča konflikte.