Zagreb naj bi 19. decembra zaprl pet in odprl deset novih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU, a le če bo Slovenija do takrat dobila zagotovila, da zemljevidi, ki jih je Hrvaška s pogajalskimi dokumenti poslala v Bruselj, ne prejudicirajo meje, je poročala TV Slovenija. "Smo na dobri poti, ni pa, seveda, nobene garancije, da bomo prišli do konca poti do 19. decembra. Zelo malo časa je do prihodnjega tedna in zelo komplicirana pravna vprašanja so, tako da garancije ni," je povedal Žbogar.

Na vprašanje, kaj natančno zahteva Slovenija - da se iz v Bruselj poslanih dokumentov odstranijo tisti sporni zemljevidi ali da tisti zemljevidi ostanejo, Slovenija pa dobi pravno politično veljavno izjavo, da ti zemljevidi ne prejudicirajo meje - pa je minister dejal: "Tako je. Mislim, da je to slednje."

Kot je povedal, je Slovenija spočetka zahtevala odstranitev teh zemljevidov. To ne gre za odstranitev iz dokumentov, ki jih je Hrvaška poslala v Bruselj, ampak za odstranitev iz "zakon in podzakonskih aktov Hrvaške". "To za Evropsko unijo ni bilo sprejemljivo, ker bi na ta način se preveč vmešavali v hrvaški notranji red, zato zdaj iščemo rešitev, kako z nekim dokumentom, ki bo pravni dokument, tudi lahko neka pogodba, in ki bo nam dal pravna zagotovila, da ti dokumenti, ki so prišli v Bruselj, ne bodo nikakor prejudicirali meje oziroma da jih Hrvaška ne more uporabiti pri morebitni arbitraži ali odločitvi na sodišču," je pojasnil.

Kot je poročala TV Slovenija, zemljevidi ostajajo, Slovenija pa bi dobila pravno-politično veljaven sporazum, ki zagotavlja, da tisti zemljevidi ne prejudicirajo meje. "Tako je," je povedal Žbogar. "V bistvu bo to pismo, ki pa naj bi ga podpisal suveren, tako da ima neki status sporazuma," je pojasnil. Na vprašanje, ali bosta to pismo podpisali samo Slovenija in Hrvaška ali tudi francosko predsedstvo, pa je minister menil, da Slovenija tega sploh ne bo podpisala, ker gre za vključevanje Hrvaške v Evropsko unijo, zato se tudi Francija pogaja v slovenskem imenu, tako da bo to pismo med Francijo, predsedujočo EU, in Hrvaško.

Žbogar je Ruplovo pot v Rim označil za „zelo primerno“

Zunanji minister Samuel Žbogar je današnjo pot posebnega premierovega odposlanca za zunanjo politiko Dimitrija Rupla v Rim označil kot "zelo primerno" in "logično", saj je šlo za pogovor v kabinetu predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija, potem ko sta se zanj dogovorila slovenski premier Borut Pahor in Berlusconi.

Na vprašanje, kaj pričakuje od pogovora Rupla s svetovalcem za zunanje zadeve v kabinetu italijanskega premiera Valentinom Valentinijem, je Žbogar dejal le, da o vprašanju financiranja pričakuje dodatne pogovore v prihodnjih dneh s ciljem iskanja rešitve, ter izrazil upanje, da jo bodo našli.

Zunanji minister in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu sta sprejela predstavnike manjšin

Žbogar je novinarsko konferenco pripravil skupaj z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem, potem ko sta včeraj prvič skupaj sprejela predstavnike slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Pogovore so označili kot poglobljene in konstruktivne, predstavniki manjšin pa so izpostavili pomen dobrih odnosov Slovenije s sosednjimi državami.

Žbogar je po pogovorih izpostavil, da sta z ministrom Žekšem - danes se bosta sešla še s predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem - po nastopu nove slovenske vlade kot primerno ocenila, da se posvetujeta in pogovorita s predstavniki slovenske manjšine v sosednjih državah. Kot je dodal, so pogovori namenjeni izmenjavi stališč o tem, kako vidijo sodelovanje, in kaj manjšina pričakuje od slovenske vlade pri zaščiti svojih pravic.

Tako predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, kot tudi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič in predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka so izpostavili pomen pogovorov z obema ministroma, kot tudi njihovo poglobljenost in konstruktivnost. Vsi pa so izpostavili pomen ohranitve dobrih odnosov med Slovenijo in njenimi sosedami, tudi v luči reševanja odprtih vprašanj manjšin.

Pavšič je srečanje izpostavil še kot posebej pomembno v času, ko se slovenska manjšina v Italiji sooča "z napadom iz več front" pri vitalnih vprašanjih. Vodja druge krovne organizacije slovenske manjšine v Italiji Štoka je pri tem izpostavil problem tega, da italijanska vlada v predlogu finančnega zakona, ki ga je danes začel obravnavati senat, predvidela v treh letih zmanjšanje sredstev za slovensko manjšino za 4,6 milijona evrov. Kot je dodal, bi to lahko za manjšino pomenil hud udarec ter izrazil upanje, da vlada v Rimu tega ne bo storila. Žbogar pa je poudaril, da kljub obravnavi v senatu še vedno obstaja možnost, da bi vlada parlamentu predlagala spremembe proračuna, t.i. Superamandma.