O posledicah krize so že govorili v avtomobilski industriji, kjer so zaradi kratke dobavne verige prvi občutili posledice recesije. »Ko se je zmanjšalo povpraševanje po avtomobilih, so se zmanjšala tudi naročila pri dobaviteljih,« pojasnjuje direktor Slovenskega avtomobilskega grozda Dušan Bušen. »Od države pričakujemo, da bo podprla vse ukrepe Evropske unije za spodbujanje avtomobilske industrije in da bo omogočila financiranje dobrih razvojnih projektov ter iskanje rešitev za prožnost delovnega časa, s čimer bi se izognili večjemu odpuščanju,« pravi predsednik uprave Revoza Aleš Bratož .
»Pozdravljamo predlog gospodarskega ministra Mateja Lahovnika za zmanjšanje izdatkov za socialno varnost za pet odstotkov,« pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, hkrati pa upa, da politika ne bo podlegla »uporu sindikatov, da bi se visoka raven pravic, ki jih imajo delavci v Sloveniji, uravnotežila z obveznostmi in delovnim časom«.
Tako v Gorenju kot v Krki si prizadevajo za ponovno uvedbo investicijskih olajšav. »V Krki pričakujemo zagotavljanje spodbudnega in stabilnega podjetniškega okolja, v prvi vrsti pri davčnem razbremenjevanju, vključno z olajšavami za investicije, poenostavitvami davčnih postopkov in s stabilno pravno ureditvijo,« je povedal predsednik uprave Krke Jože Colarič. Poleg tega si želi tudi čimprejšnjo dograditev avtoceste Ljubljana–Obrežje.
Predsednik uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka pričakuje aktiven poseg države in centralne banke na finančnem trgu, ki po njihovem »grobo rečeno, sploh ne deluje«. Hkrati meni, da ukrepi na finančnem trgu ne bodo zadoščali. »Država in tudi vsi gospodarski ter drugi subjekti se bodo morali obnašati racionalnejše oziroma prilagoditi okvir javne porabe realnim zmožnostim financiranja iz gospodarstva,« dodaja.
Razsežnosti recesije pa po njegovem že danes narekujejo globok premislek v smeri sprejetja nekaterih sprememb zakonov, predvsem večje prožnosti dela. S premierjem pa se strinja ekonomist Jože P. Damijan; pravi, da je pomoč gospodarstvu treba diferencirati glede na to, ali gre za zdravi del ali za podjetja, ki so že imela težave. Zdravemu delu, ki se ukvarja predvsem z likvidnostnimi težavami, je treba najprej pomagati tako, da banke začnejo posojati denar po sprejemljivih obrestnih merah, kratkoročno pa jim znižati davčno breme, predvsem socialne prispevke in davek od dobička, a le začasno, pravi. »Pri podjetjih, ki nimajo perspektive, da bi preživela, pa je treba pomagati predvsem zaposlenim, ki bodo izgubili delo, ter bankam, ki imajo slabe terjatve do teh podjetij,« še dodaja Damijan.
