Za prestižno poslovno letalo falcon je Ropova vlada (upoštevajoč protidobave) odštela 26 milijonov ameriških dolarjev, v petih letih pa se je od najemnine steklo v Slovenijo 7,5 milijona ameriških dolarjev. Vlada se bo o usodi letala odločala šele, ko bo podjetje General Maritime sporočilo svojo odločitev, kar pa se včeraj še ni zgodilo.

"Zagotovo je bila odločitev za oddajanje letala, pri katerem stane ura letenja 9500 ameriških dolarjev, smotrna," meni takratni minister za finance Dušan Mramor. "Leta 2003 je bila gospodarska rast najnižja, razmere na trgu pa so bile neizprosne," opozarja Mramor in dodaja: "Stojim za tem, da je bila to za delovanje javne uprave nujna racionalizacija." Z manj prestižnim starim vladnim letalom Lear Jet so slovenski politiki po njegovih besedah lahko leteli za približno 2000 dolarjev na uro, zato so se odločili za uporabo slednjega, letalo Falcon pa so oddali v najem. Takratna vlada je letalo v enkratnem znesku 26 milijonov ameriških dolarjev kupila iz temeljnega razvojnega programa Slovenske vojske, kar naj bi bila običajna praksa v evropskih državah. Omenjalo se je tudi, da naj bi letalo "opravljalo transport za potrebe obrambnega sistema, oskrbovalo vojake na nalogah v tujini ter sodelovalo pri nalogah za zaščito in reševanje".

Prav to je v javnosti povzročilo največ ogorčenja, zato je letalo Ropova vlada oddala v zakup. Zadnjih pet let je podjetje Genmar Maritime plačevalo 125.000 ameriških dolarjev mesečne najemnine, kar je do zdaj stalo 7,5 milijona ameriških dolarjev. Takratni minister Dušan Mramor trdi, da "omenjena rešitev ni prinesla nobenih obremenitev za državni proračun in davkoplačevalce", najemnik pa je nosil tudi stroške rednega vzdrževanja. Povpraševanje po poslovnih letalih je tako v tujini kot pri nas veliko, pravi urednik revije Letalo Franci Jeraj. "Falcona bi morali, če smo ga že kupili, uporabljati za svoje namene," pravi Jeraj in dodaja, "da bi ga lahko, ko ne bi bilo zasedeno, oddajali podjetjem". Ministrstvo za finance je leta 2004 izračunalo, da bo Slovenija z oddajanjem Falcona in uporabo cenejšega Lear Jeta ter najemanjem dodatnih letal za prevoze politikov prihranila 700.000 ameriških dolarjev na leto, torej v petih letih letih 3,5 milijona dolarjev. Dve leti kasneje, leta 2006, je ministrstvo za javno upravo izvedlo postopek javnega naročila za izvedbo letalskih prevozov za obdobje do leta 2008. Posel sta dobila skupna ponudnika podjetje Gio d.o.o. in letalski prevoznik Adria Airways, ki jima je bilo za 2027 opravljenih ur letenja obljubljenih nekaj manj kot sedem milijonov evrov (dobrih devet milijonov ameriških dolarjev).

Podatki, ki smo jih zbrali včeraj, kažejo, da je od leta 2004 slovenska vlada porabila zgolj za najemanje posebnih letal (redne linije niso vštete) dobrih 3,5 milijona evrov (približno 4,6 milijona ameriških dolarjev).

Vlada bi morala glede na načrt potovanj pripraviti izračune, "koliko stane najemanje in koliko uporaba lastnega letala", razmišlja Jeraj in dodaja, da so sicer "dolgoročni najemi letal po navadi cenovno zelo ugodni".

Strokovnjak za oglaševanje in javno podobo Igor Arih pravi, da ne razume, "zakaj ljudstvo politikom, ki jih je izvolilo, ne privošči, da imajo spodobno letalo za prevoz". Napetosti in nasprotujoča si mnenja v zvezi z letalom slovenske vlade po njegovih besedah ustvarjajo tudi novinarji. "Mediji bi morali znati ljudem razložiti, da je strošek enega letala mizeren v primerjavi z drugimi velikimi stroški, ki se v tej državi porabljajo v prazno," še meni Arih.

Iz urada vlade za komuniciranje so sporočili, da bo vlada, takoj ko bo najemnik sporočil svojo odločitev, sprejela "nadaljnje, čim bolj racionalne ukrepe". Če podjetje letala ne bo več želelo najemati (pogodba se mu izteče 5. februarja), bo po mnenju poznavalcev vlada zaradi težkih gospodarskih razmer težko našla novega najemnika.