Poziv sta na novinarski konferenci prestavila poslanca SDS Branko Grims in Vinko Gorenak. Grims je kandidaturo Širce označil kot sporno zato, ker je kot predsednica sveta Javnega zavoda Slovenska kinoteka leta 2005 sklenila pogodbo z arhitekturnim birojem Družba Ravnikar Potokar.

Kot so zapisali, je pri tem za Grimsa najbolj sporno dejstvo, da je bil zakonec predsednice sveta javnega zavoda v omenjeni družbi deležnik z deležem, ki presega 20 odstotkov.

V omenjenem primeru, je opozoril Grims, tako Slovenska Kinoteka kot naročnik, ki posluje v skladu z zakonom o javnih naročilih, ne bi smela preko javnih naročil sploh poslovati s poslovnim subjektom Ravnikar Potokar, katerega družbenik je družinski član predsednice sveta zavoda. Na podlagi teh dejstev je tudi komisija za preprečevanje korupcije ugotovila ničnost omenjene pogodbe, je še spomnil poslanec.

Kljub mnenju komisije pa je koalicija SD, Zaresa in LDS na glasovanju o kandidatki za ministrico enotno podprla Širco, kar glede na napoved Boruta Pahorja o vodenju z zgledom po mnjenju SDS pomeni, da "tranzicijski trojček vpletenost v očitno in dokazano koruptivno dejanje nagrajuje s politično funkcijo".

Dodaten razlog za neprimernost kandidatke pa je po Grimsovo tudi dejstvo, da je bila "ves mandat, še posebej pa v predvolilnem obdobju, ena ključnih nosilk sejanja nestrpnosti in sovražnega govora v državnem zboru in slovenski politiki nasploh", so zapisali v sporočilu.

Spornost kandidata za pravosodnega ministra Aleša Zalarja pa je poslanec Vinko Gorenak utemeljil z njegovim elektronskim sporočilom z dne 10. januarja predsednici Slovenskega sodniškega društva (SSD) Janji Roblek, "ki ga lahko razumemo kot poziv Glavnemu odboru SSD, naj sprejme ugotovitev, da glede plač sodnikov ni bila uresničena ustavna odločba".

V SDS navajajo, da je Zalar v sporočilu tudi pozival Glavni odbor SSD, naj sodniki, člani Sodnega sveta odstopijo in bojkotirajo nadomestne volitve v Sodni svet.

Poleg tega Zalarju očitajo napeljevanje glavnega odbora SSD k bojkotu reševanja vseh civilnopravnih zadev, v katerih je edina tožeča stranka država, podjetje ali sklad ali druga organizacija v državni lasti, kar v SDS razumejo "kot poziv h kršitvi Ustave RS, ki določa načelo enakosti pred zakonom in načelo sojenja v razumnih rokih".

Gorenak ta poziv prav tako razume kot poziv k diskriminaciji v sodnih postopkih, saj bi bile nasprotne stranke v sporih bodisi diskriminirani bodisi privilegirani. "V SDS zato ocenjujemo, da ima to dejanje znake kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi uradnega položaja," so še zapisali.