Vrhovno sodišče Kalifornije je maja letos ustavno prepoved homoseksualnih porok razveljavilo, kot diskriminatorno do manjšine in od takrat pa do referenduma se je poročilo okoli 18.000 istospolnih parov. Nasprotniki pravice homoseksualcev do poroke so dosegli, da je bil 4. novembra referendum o tem vprašanju, na katerem so po odločni kampanji tudi zmagali, saj je 52 odstotkov volivcev Kalifornije glasovalo proti tovrstnim porokam.

Homoseksualne skupine in zagovorniki njihovih pravic so bili nad rezultatom presenečeni, vendar pa so se pod geslom "no more nice gey" odločili, da jim je dovolj nestrpnosti predvsem cerkvenih organizacij in da se bodo za svoje volitve potegovali malce odločneje. Od takrat naprej potekajo protesti proti tistim, ki so finančno in drugače aktivno sodelovali v kampanji za prepoved homoseksualnih porok.

Na vrhu je mormonska cerkev s sedežem v Salt Lake Cityju v Utahu, ki je za kampanjo prispevala polovico od skupaj 40 milijonov dolarjev. Organizirajo se bojkoti, med drugim smučarskih središč v Utahu, pred mormonskimi cerkvami potekajo protesti, pod udarom pa so tudi posamezniki. V Sacramentu je moral odstopiti direktor gledališča, ker je prispeval 1000 dolarjev za kampanjo, saj je bojkot grozil s stečajem.

Prihaja tudi do neljubih dogodkov, kot je vandalizem in pisanje grafitov po cerkvah, na sedež mormonske cerkve pa je prispelo pismo s sicer nenevarnim belim prahom. Vrhovno sodišče Kalifornije je doslej prejelo že pet zahtev za razveljavitev referenduma. Nazadnje jo je vložilo pet skupin za državljanske pravice, med njimi celo Nacionalno združenje za napredek temnopoltih (NAACP).

Temnopolti volivci so v veliki večini glasovali za prepoved homoseksualnih porok. Zahteva za razveljavitev referenduma je utemeljena s trditvijo, da referendum predstavlja presedan za pravice manjšin na splošno, saj se lahko v prihodnje zgodi, da nekdo predlaga referendum proti rasno mešanim porokam oziroma proti priseljencem.

Ameriška policija pa poroča o primerih sovraštva do temnopoltih zaradi zmage demokrata Baracka Obame na predsedniških volitvah. Hujših nemirov ali nasilja doslej še ni bilo in jeza belih rasistov, ki so preplašeni zaradi korenite družbene spremembe, se omejuje večinoma na grožnje in vandalizem. Izrazi rasne nestrpnosti niso omejeni le na ameriški jug, ampak se dogajajo po vseh ZDA.

V New Jerseyju so zažigali križe po vzoru rasistične organizacije Ku Klux Klan, osnovnošolci v državi Idaho so vzklikali "ubijte Obamo", v državi Maine so na drevesa izobešali črne lutke, v kraju Standish pa odkrito zbirali stave v lokalni trgovini, kdaj bo kdo ubil Obamo. V zvezni državi Georgija so vrgli iz šole fanta, ki je nosil majico z napisom Obama, ravnatelj pa je kasneje materi pojasnil, da živi na jugu, kjer marsikomu ni všeč izid predsedniških volitev.