Obama bo prisegel 20. januarja in vstopnice za najboljše sedeže in stojišča so že pošle. Na inavguraciji pričakujejo več kot milijon ljudi. Doslej se je največ ljudi na predsedniški inavguraciji zbralo leta 1965, ko je prisegel demokrat Lyndon Johnson. Takrat naj bi bilo na travniku National Mall in v okolici okrog 1,2 milijona ljudi. Republikanec Ronald Reagan je leta 1981 privabil 500.000 ljudi, demokrat Bill Clinton pa leta 1993 800.000.

Obamovega naslednika v senatu bo za zadnji dve leti šestletnega mandata imenoval guverner zvezne države Illinois, demokrat Rod Blagoyevich. To bo zanesljivo demokrat, čeprav še ni znano, kdo natančno. Med možnimi kandidati omenjajo imena kongresnikov Jesseja Jacksona mlajšega in Jana Schakowskyja, pa tudi predsednika državnega senata Illinoisa Emila Jonesa in pravosodne ministrice Lise Madigan. Blagoyevich je dejal, da se bo odločil do decembra, pri čemer je izključil možnost, da bi v senat odšel sam. Obama je bil sicer edini temnopolti senator.

Tudi novoizvoljeni podpredsednik ZDA Biden se bo kmalu poslovil od senata. V četrtek so mediji objavili nepotrjene novice, da si je Biden za šefa kabineta izbral Rona Klaina, ki je isto nalogo opravljal tudi pri nekdanjem podpredsedniku Alu Goru. Nazadnje je delal kot lobist pri podjetju O'Melveny & Myers, sicer pa je Bidenu pomagal med kampanjo.

Demokrati bodo v senatu ohranili prednost pred republikanci, imajo pa možnost, da jo še povečajo. V novem senatu bodo imeli najmanj 55 sedežev, tekme pa še niso odločene v treh državah. Na Aljaski je republikanski senator Ted Stevens do srede vodil s prednostjo 3200 glasov, v četrtek pa je demokratski kandidat Mark Begich prešel v vodstvo za 814 glasov. Prešteti morajo še 30.000 od okrog 270.000 glasovnic. V primeru zmage Stevensa naj bi ga kolegi v zveznem senatu izključili, ker je bil pred volitvami obsojen zaradi korupcije, in potrebne bi bile nove volitve.

Zvezna država Georgija je v četrtek uradno določila 2. december kot datum drugega kroga senatnih volitev. Pomerila se bosta republikanec Saxby Chambliss, ki je 4. novembra osvojil 49,8 odstotka glasov, in demokrat Jim Martin, ki jih je dobil 46,8 odstotka. Libertarijanec Allen Buckley je osvojil 3,4 odstotka glasov. Ker nihče ni presegel meje 50 odstotkov, je potreben drugi krog med vodilnima.

V Minnesoti pa se bo prihodnjo sredo začelo ponovno preštevanje glasovnic senatne tekme med republikancem Normom Colemanom in demokratom Alom Frankenom. Coleman je zmagal za 206 glasov, vendar državni zakon v primeru tako majhne razlike zahteva avtomatično ponovno štetje glasovnic.