V tem stavku pa je skrita napoved izjemno nepriljubljenega ukrepa - zamrznitev plač za leto dni. Ob tej izjavi je premier Sanader zanikal pisanje tednika Nacional, da bo Hrvaška brez finančne injekcije Mednarodnega denarnega sklada bankrotirala v prihodnjih treh tednih.
Vlada je tudi sporočila, da je sklenila deficit ohraniti na nič odstotkih, kar pomeni, da z varčevanjem ne bi bili prizadeti samo pokojnine, socialni transferji in zdravstvo. Vsem preostalim uporabnikom proračunskih sredstev bo na voljo toliko denarja kot letos. En odstotek deficita več bi namreč pomenil 3 milijarde kun novih zadolžitev. Sanader je dejal, da ni trenutek za paniko, ampak za resnost in skupno delovanje. Vlada bo nadaljevala z uresničevanjem projektov, ki prispevajo k razvoju, drugi, denimo novo letališče Pleso, pa bodo morali počakati ali najti nov način financiranja.
Opozicija je ukrepe sprejela dokaj zadržano, vladne klice k skupnem delovanju pa ocenila kot potezo reševanja lastne kože. "Ljudska stranka ni sodelovala pri ustvarjanju krize, ni bila zraven pri iskanju rešitev in ne vemo, zakaj bi podprli vladne ukrepe," je dejal predsednik HNS Radomir Čačić. Guverner narodne banke Željko Rohatinski pa je menil, da politika, ki zamrzne plače, a dovoli inflatorno večanje cen plina, zdravstvenih storitev in cigaret, ni konsistentna.
Na srečanju ekonomistov v Opatiji pa je predsednik Stipe Mesić v dokaj dramatičnem nastopu pozval k oblikovanju "New Deala", ki bo rešil hrvaško gospodarstvo. Hkrati je opozoril na nevarnost, da bi tuji lastniki hrvaških bank lahko zaradi težav doma začeli odnašati sredstva in dobičke, ki pripadajo Hrvaški, njenim državljanom in njenemu gospodarstvu.