Finančna kriza je tudi v Evropi že prešla v ekonomsko, saj je zajela realni sektor, pravi Potočnik. O tem se je pogovarjal s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. Pravi, da je treba učinkovito reagirati, kot se je zgodilo na finančnem delu, da bi čim bolj stvari držali v ravnotežju in bi bi čim manj trpelo zaposlovanje. „To je seveda zelo težko, imamo pa zelo lep primer na Finskem v začetku 90-tih. Esko Aho je bil takrat predsednik vlade in se je, ko je Finski res šlo slabo in je imela probleme, odločil za prestrukturiranje proračuna in usmeritev v družbo znanja. V večje poudarke spodbujanja inovacij, znanosti in raziskav, šolstva in rezultat, ki ga vidite, je seveda na dlani – Finska je ena od najbolj inovativnih držav,“pravi Potočnik.

Gregor Golobič je zanesljivo človek, ki ima dovolj širine in moči, da bi lahko uspešno vodil ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo, meni. „Ker to je eden od problemov, da so ravno ministri za znanost in raziskave – pa ne mislim tu konkretno Slovenije – v vladnih strukturah pogosto premalo močni za močno postavljanje in vztrajanje pri nekaterih ciljih. Dobro je, da se na tako mesto postavi človeka, ki te stvari razume in ima dovolj moči, da jih uresniči.“

Še posebej je to pomembno zdaj, ko se lahko zgodi, da bi zaradi močnega ekonomskega pritiska zasebni sektor zmanjšal vlaganja v znanost in raziskave, ki so lani v Evropi v povprečju dosegla kar 8,6 odstotno rast in bodo toliko pomembnejša postala javna sredstva.

Fuzija bi spremenila geopolitično in strateško strukturo sveta

Evropa in svet bosta morala relativno hitro reševati probleme, povezane s pridobivanjem energije. Tukaj je komisiji uspelo povezati države Unije, da bodo pri raziskavah sodelovale, uspelo ji je celo več: pri raziskavah postopka fuzije za pridobivanje električne energije sodelujejo vse velike države sveta – poleg EU tudi Rusija, Indija, Kitajska, Japonska in Južna Koreja. Gre za postopek spajanja jeder, ki je obraten od cepljenja jeder, s katerim nastaja jedrska energija. „Zaenkrat je problem, da je energija, potrebna za to, da reakcija v reaktorju sploh poteka, večja kot energija, ki jo z reakcijo pridobijo,“ pojasni Potočnik, a doda, da sodelovanje vseh teh držav pove dvoje: da verjamejo, da je to mogoče narediti in uporabiti in da se zavedajo, da je posamično na tako pomembnem področju nesmiselno delovati.

Tukaj bodo vsi delali v enem velikem laboratoriju, ki bo zgrajen v Franciji in čez trideset ali štirideset let bi lahko tako pridobivali ekološko neprimerno čistejšo energijo, kot je nuklearna, kar bi popolnoma spremenilo geopolitično in geostrateško strukturo sveta.

Kam z ogljikovim dioksidom, ko Kitajska vsa mesec zgradi novo termoelektrarno

Do takrat pa bo seveda treba zaradi vse večjih količin pokurjenega premoga – Kitajska vsak mesec dogradi kakšno novo termoelektrarno – nekaj storiti tudi z ogljikovim dioksidom. V Evropi nastaja tehnologija shranjevanja tega plina pod zemljo, tja, kjer je človek že izčrpal plin ali nafto, da bi zmanjšali onesnaževanje ozračja in učinke tople grede. Pri enem poskusnem projektu Evropa sodeluje tudi s Kitajsko. Pripomorejo lahko tudi čistejše tehnologije, te pa so seveda odvisne od cene električne energije. Sodobne in čistejše tehnologije so dražje, pravi Potočnik in trg bo moral omogočiti, da se bodo lahko začele bolj množično uporabljati in se bodo posledično pocenile. To pa pomeni višje cene elektrike in kar je pomembnejše – varčevanje z njo, kar se da doseči z ustreznimi predpisi in ozaveščanjem.

Obnovljivi viri energije

Velik potencial imajo tudi obnovljivi viri energije. „Pri vseh gre za vprašanje, kako doseči večjo stopnjo učinkovitosti in ekonomske uspešnosti in v Evropi želimo bolj združiti moči pri tem. Na področju raziskav pa lahko mirne duše rečem, da je bilo zaradi iluzije v preteklosti, da bodo goriva, ki jih uporabljamo, trajala zelo dolgo in da ne škodujejo naravi, investicij na tem področju premalo. V prihodnje z enakimi finančnimi in človeškimi viri ne bo več šlo.“