Kot pravi Kaluža, bi si z odkupom deleža v Mercatorju, ki je bil prodan leta 2005, "tisti, ki so sodelovali pri prodaji, na nek način vsaj malo oprali ime, Mercatorju pa zagotovili stabilen in dolgoročen razvoj".
Kaluža sicer priznava, da lahko lastniki prosto razpolagajo s svojim lastniškim deležem, a opozarja, da je bil Mercator leta 2005 prodan netransparentno, pod mizo. "Prodajalci so takrat zagotavljali, da bo s prodajo Mercator ostal v slovenskih rokah, napoved prodaje s strani Pivovarne Laško in Infond Holdinga pa zdaj te besede demantira," je poudaril.
Po Kaluževih besedah pri prodaji Mercatorja ne gre upoštevati zgolj približno 48-odstotni delež, ki ga prek mednarodnega razpisa nameravata prodati Pivovarna Laško in Infond Holding, temveč je k temu treba prišteti še delež Istrabenza. Domačega ponudnika za skoraj 60 odstotkov Mercatorja ne bo, tak delež lahko kupi samo kakšna večja tuja veriga, pravi Kaluža.
Prodaja Mercatorja ima po Kaluževih besedah lahko velike dolgoročne posledice, zlasti za prehrambeno industrijo, saj je na Mercatorjevih policah največ slovenskega blaga. Strinjal se je tudi predsednik sindikata delavcev trgovine Franci Lavrač, ki meni, da se s prodajo Mercatorja "igramo s 100.000 ljudmi v industriji, ne samo z zaposlenimi v Mercatorju". Socialne stiske bi lahko bile po Lavračevih besedah v primeru prodaje Mercatorja tujcem neverjetne.
Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), katere član je sindikat delavcev trgovine, Dušan Semolič je opozoril na posledice, ki bi jih v primeru prodaje Mercatorja čutila celotna veriga živilskopredelovalne industrije. "Ne more nam biti vseeno. Zagotovo bo prišlo do sprememb strukture ponudbe," je poudaril.
Semolič zaradi vse več odprtih vprašanj tako glede Mercatorja kot finančne krize pričakuje čim prejšnje konstituiranje vlade in začetek dela po njegovem treh najbolj državotvornih ministrstev - za gospodarstvo, za finance in za delo. "Treba je takoj vzpostaviti vlado, ki naj začne delati in poišče odgovore na odprta vprašanja," je dejal predsednik ZSSS.
Pri Mercatorju mora država po Semoličevem prepričanju odigrati svojo vlogo. "Prosti trg ni univerzalno zdravilo za vse probleme. Država ne sme pustiti lastnikom kapitala, da počno vse, kar se jim zljubi," je še poudaril Semolič in dodal, da bo v primeru prodaje Mercatorja nastala velika škoda, katere ceno bodo plačali delavci.
