Obama se namreč uči na napakah zadnjega demokratskega predsednika ZDA Billa Clintona, ki je svoj prvi mandat začel s kopico težav, v prvi vrsti glede članov svojega kabineta. Republikanec John McCain pa je pred volitvami Obami očital, da "že meri zavese za Belo hišo", čeprav tega pri Obami niso želeli priznati.

Ekipa za prevzem administracije je tako že sestavljena. Vodil jo bo nekdanji vodja kabineta pri Clintonu John Podesta, pri vodenju pa mu bosta pomagala nekdanji šef Obamovega senatnega kabineta Pete Rouse in svetovalka Valerie Jarret. V ekipi so tako člani Clintonove ekipe kot Obamovi sodelavci.

Ob nastopu položaja novega predsednika ZDA morajo sicer vsi politično nastavljeni uslužbenci podati odstopne izjave, od novega predsednika pa je odvisno, koga bo zadržal. Ponavadi veliko večino odstopov sprejmejo, saj ima prihajajoči predsednik dolg seznam oseb, ki jih želi imeti na ključnih položajih ali jim morda le vrniti uslugo za podporo.

Predsednik George Bush je v sredo Obami javno čestital za zmago, ga z družino povabil na obisk Bele hiše in obljubil popolno sodelovanje pri prevzemu administracije. 49-letni Rahm Emanuel naj bi tako prevzel položaj vodje kabineta Bele hiše. Med letoma 1993 in 1998 je bil višji svetovalec Clintona, nato je bil nekaj časa investicijski bankir, pred šestimi leti pa je bil izvoljen v predstavniški dom iz Chicaga. V kongresu je hitro napredoval in je leta 2006, ko so demokrati prvič po letu 1994 prevzeli večino v predstavniškem domu, vodil odbor za kampanje.

V času izbire demokratskega predsedniškega kandidata je bil nevtralen, dokler ni senatorka Hillary Clinton priznala poraza. Druge možnosti ni imel, saj ima dobre zveze tako z družino Clinton kot z Obamo. Emanuelov politični slog je sicer veliko bolj oster in napadalen od Obamovega, vendar obenem velja za učinkovitega človeka.

Obama sicer mora zgodaj začeti iskanje primernih ljudi za ključne položaje v administraciji, saj je med kampanjo obljubljal, da lobisti ne bodo delali na področjih, ki bi bila povezana z njihovimi prejšnjimi delodajalci. Lobisti so v Washingtonu nekdanji kongresniki in državni uradniki z dobrimi zvezami, ki so obenem tudi največji vir za zapolnjevanje položajev.

Iz štaba Obame pa so sporočili, da bo imel novoizvoljeni predsednik v četrtek svojo prvo novinarsko konferenco potem, ko je v sredo nekoliko počival po 21 mesecev trajajoči kampanji. Takrat bo znanega več, vendar krožijo številne govorice glede nove administracije. Nekdanji predsedniški kandidat John Kerry naj bi se zavzemal za položaj državnega sekretarja, kar pri Kerryju zanikajo.

Veliko vprašanje je tudi, kakšna bo vloga nekdanjega državnega sekretarja, republikanca Colina Powella, ki je Obami veliko pomagal s podporo tik pred volitvami, ko so ga nasprotniki obtoževali povezav s teroristi in socialističnih idej. Obama je sicer vedno trdil, da bodo imeli v njegovi administraciji prostor tudi republikanci.

Obama pa bo v četrtek prejel tudi prvo poročilo o nacionalni varnosti, ki ga pripravljajo obveščevalne agencije. Podobna poročila je dobival že kot kandidat, vendar brez strogo zaupne vsebine.

Po inavguraciji 20. januarja, pred katero mora še odstopiti s položaja senatorja, pa se bo Obama soočil s težkim delom, saj mu Bush zapušča dediščino razdeljene Amerike, dve vojni in najhujšo finančno krizo v tem stoletju. Zaradi tega je podpornike že opozoril, naj se jim ne mudi. Zaradi dovolj velike večine, s katero je zmagal, pa bo imel nekoliko lažje delo.

V pomoč mu bo tudi demokratska večina v kongresu, pa tudi splošno vzdušje na svetu, s katerim so sprejeli njegovo zmago. Hladen je bil le ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je v sredo napovedal namestitev ruskih raket okrog Kaliningrada v neposredni bližini Poljske.

Najtežja naloga Obame pa bo morda brzdanje številnih levih skupin, ki si po dolgih letih želijo radikalnih korakov naprej. Nekaj takšnega so poskusili tudi republikanci, vendar so se sanje Bushevega stratega Karla Rovea o republikanski večini za več generacij sesule v prah leta 2006, pika na i pa se je zgodila v torek.

Dejstva, da bodo čez dve leti znova kongresne volitve, se zavedata tudi predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi iz Kalifornije in vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade. Oba trdita, da je potrebno vladati s sredine in se zavedata, da je Clintonovi zmagi leta 1992 sledil čez dve leti hud poraz demokratov v kongresu.

Republikanci medtem okrevajo od šoka po popolnem porazu. Predsednik nacionalnega odbora stranke Mike Duncan je opozoril, da je mogoče na volilne izide gledati kot na smrt konzervativnih idej, ampak je treba zajeti sapo ter prisluhniti mnenju Američanov. V ta namen bo oblikoval tudi posebno spletno stran.

Vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu John Boehner poraza za zdaj ni sprejel in napoveduje ponovno kandidaturo na položaj, vendar pa po hudem porazu zanesljivo utegne priti do notranjih trenj v stranki. Republikanska stranka je brez vodje, saj se Bush poslavlja, McCain pa je izgubil na volitvah.

Med imeni za prihodnost se omenja podpredsedniška kandidatka Sarah Palin. Nekdanji predsedniški kandidat Mitt Romney je že oživel svoj odbor za politično akcijo, ki je prvi korak k razglasitvi predsedniške kandidature, na večjo vlogo računa tudi guverner Louisiane Bobby Jindal, sin azijskih priseljencev. Konec ene kampanje tako nemudoma prinaša začetek naslednje.