Zaključna prireditev projekta, katerega nosilec je Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, je v prvem evropskem tednu gozdov v Žiganji vasi v Tržiču ponudila številne izdelke, ki so jih oktobra v okviru krožkov pripravili mladi. Med drugim so ob pomoči učiteljev spekli kostanjevo in zdravilno smrekovo potico, borovničev zavitek ter kostanjevo torto. Iz smrekove smole pa so izdelali smrekovo mazilo ter pripravili celo milo iz želodovega pepela in eteričnih olj.
Kot je za STA pojasnila vodja projekta Nada Odar, je bil projekt zelo uspešen, saj je v njem sodelovalo okoli 50 učencev, ki so skupaj z učitelji pokazali veliko navdušenja za spoznavanje številnih, večinoma že pozabljenih in nepoznanih gozdnih dobrin in načinov njihove uporabe. Ob navodilih mentorjev so na dveh oktobrskih delavnicah pripravljali kulinarične dobrote, pijače in prehranske nadomestke iz gozdnih plodov ter izdelovali zdravilne in kozmetične pripravke. Ogledali so si izdelovanje lesenih spominkov in se poizkusili v cepljenju skodle, izdelali pa so tudi številne plakate o gozdu in njegovih dobrinah.
Za sodelovanje v projektu so se odločile osnovne šole iz Tržiča, Križ in Naklega ter Gimnazija Kranj in Biotehniški center Naklo. Zanimiv način spoznavanja gozda pa bi veljalo razširiti tudi na ostale šole v regiji in po državi. "Takih praktičnih projektov v Sloveniji namreč manjka," je ocenila Odarjeva, ki meni, da bi lahko naredili veliko več, če bi bilo na voljo več denarja. Za omenjeni projekt, ki je potekal ob začetku novega šolskega leta, je ministrstvo za šolstvo in šport odobrilo 1500 evrov. Prav toliko pa so prispevali tudi partnerji v projektu, v katerem sodelujejo še Kranjsko gozdarsko društvo, Zavod za gozdove Kranj in Društvo Ajda Gorenjska.
Cilj projekta, katerega namen je promovirati nekdanje in sodobne alternativne rabe gozda in gozdnih proizvodov ter jih uvesti v izobraževalne vsebine za učence srednjih in osnovnih šol, je bil po mnenju Odarjeve dosežen. Mladi so namreč spoznali drevesne vrste, naučili so se v gozdu orientirati in seznanili so se z njegovo rabo nekoč in danes. Poleg tega so se spomnili, da je gozd dragocen prostor, ki ne nudi le materialnih dobrin, ampak tudi prostor, kjer si lahko odpočijejo.
