Kot najresnejši od treh ponudnikov se omenja francoska trgovska veriga Carrefour.

Toda z desetino vseh delnic družba, kot je Carrefour, ne bi dobila nikakršnega vpliva na poslovanje Mercatorja. Ob informacijah, da se avstrijski Raishop zaradi zaostrenih razmer na trgih ne zanima več za nakup 23 odstotkov Mercatorja, ki mu jih poskuša z možnostjo re-odkupa prodati Infond Holding, pa ni izključeno, da se ne bi Istrabenzu pri prodaji pridružil tudi kateri lastnik iz krogov blizu Laškega, najbolj verjetno kar Infond Holding. Po tem scenariju, o katerem se vse bolj ugiba tudi v gospodarskih krogih, bi novega lastnika dobila kar tretjina Mercatorja, če bi bil kupec tudi uradno eden, pa bi moral objaviti prevzem.

V tem primeru bi se zgodilo nasprotno od tistega, s čimer je vlada Janeza Janše leta 2005 utemeljevala prodajo tretjine Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu - namreč z zaščito slovenske živilskopredelovalne industrije prek slovenskega lastništva Mercatorja. Zato smo Igorja Bavčarja včeraj prosili za komentar, kakšne dolgoročne posledice bi na slovensko živilskopredelovalno industrijo lahko imela prodaja največjega trgovskega podjetja. "Vstop tujega lastnika vsekakor lahko potencialno vpliva na razvoj slovenske živilskopredelovalne industrije, ne glede na to, da so tuji trgovci že danes navzoči na slovenskem trgu," priznava Bavčar. Sam je že pred časom prodal 12 odstotkov Mercatorja Infond Holdingu in pri tem glede na nakupno ceno zaslužil okoli sto milijonov evrov.

Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik opozarja, da nekatere tuje trgovske verige zahtevajo od živilskopredelovalne industrije doseganje določene ekonomije obsega, ki zagotavlja nizke povprečne stroške na enoto proizvoda, hkrati pa omogoča trgovcem razmeroma malo dobaviteljev za posamezni proizvodni program. "Med tujimi trgovci so velike razlike pri tem, v kolikšni meri vključujejo v svojo mrežo domačo industrijo. Težko je oceniti, kakšen bi bil učinek vstopa velike trgovske verige v Mercator. Mogoča sta dva scenarija: da bi se na slovenskih policah znašlo več tujih izdelkov ali pa, da bi del slovenske živilske industrije vstopil v mednarodno mrežo prevzemnika." O mogočih posledicah takšne spremembe lastništva je v pogovoru za jutrišnji Objektiv prvič spregovoril tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak.

Lastniška struktura največjega slovenskega podjetja je postala nestabilna zaradi več razlogov. Prvi je zlasti velika zadolženost Istrabenza, ki vodstvo sili v dezinvestiranje. Skupina Istrabenz je imela konec junija 931 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih finančnih obveznosti, medtem ko jih je imela Skupina Pivovarna Laško, ki jo vodi Boško Šrot, za 424 milijonov evrov. Drugi razlog, ki Laščane sili v prodajo, so uradni postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev in Urada za varstvo konkurence, v katerih so se Laščani znašli zaradi izogibanja objavi prevzema Mercatorja.

Po naših informacijah je svet ATVP prav včeraj popoldne odločal o odvzemu glasovalnih pravic skupini podjetij okoli Pivovarne Laško v lastništvu Mercatorja. Odločitev sveta včeraj še ni bila znana, najbolj verjetno pa je, da so lastniki, ki skupaj obvladujejo 48 odstotkov Mercatorja, ostali brez glasovalnih pravic. Če to drži, bodo morali, če jih bodo želeli ponovno pridobiti, objaviti prevzem, za kar je v trenutnih razmerah malo možnosti, ali zmanjšati svoj skupni delež pod 25 odstotkov.

Toda ob tem ne gre izključiti možnosti, da so lahko napovedi o prodaji Mercatorja tujemu lastniku tudi prikrita grožnja bankam, ki so se močno izpostavile pri financiranju lastniške konsolidacije Istrabenza in Pivovarne Laško, ter državi. Njena regulatorja trga bi namreč lahko zaradi postopkov, ki so posledica kršitve zakonodaje, označili za "krivca" prodaje največjega trgovskega podjetja tujcem.