Čakajo na informacijsko in tehnično podporo
Za začetek na nacionalni ravni je bil sicer predviden letošnji oktober, do "zamude" pa je po besedah Maučec-Zakotnikove pripeljalo več razlogov. Med drugim je prišlo do zamika pri iskanju izvajalca za informacijsko in tehnično podporo, ki jo program Svit potrebuje, da bi lahko spremljali njegovo uspešnost. Nekaj komunikacijskih težav so imeli z zdravstvenim domom Ljubljana, ki je nosilec programa, vendar jih zdaj rešujejo, je pojasnila. Cindi Slovenije, ki je danes enota preventive zdravstvenega doma, naj bi v prihodnosti postal samostojen zavod, kar bi mu olajšalo vodenje različnih programov.
Zmogljivosti 27 kolonoskopskih in treh patohistoloških centrov so na drugi strani že vzpostavljene. Pripravili so tudi smernice za splošne zdravnike, ki bolnike pripravijo na kolonoskopijo, in uvozili zdravilo za čiščenje, ki je ob tem potrebno. Kolonoskopije, na katerih hkrati odstranjujejo predrakave spremembe, bodo začasno končali sredi novembra, potem pa bodo pred prehodom na nacionalno raven dokončali analizo pilotne ravni. Kot je pojasnila Maučec-Zakotnikova, bodo lahko kasneje prek informacijskega sistema spremljali uspešnost izvajalcev: če njihove storitve ne bodo dovolj kakovostne, jih bodo lahko izključili iz programa.
Na leto bodo v program Svit povabili 260.000 ljudi, starih od 50 do 69 let. Po uvedbi na nacionalni ravni nameravajo postaviti kriterije, kje lahko raka debelega črevesa in danke zdravijo. "Važno bo, koliko primerov obravnava bolnišnica in kirurg," je pojasnila Maučec-Zakotnikova.
Operirati mora kirurg z dovolj izkušnjami
Predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo v ljubljanskem UKC prof. dr. Borut Štabuc se strinja, da bodo potrebne organizacijske spremembe pri delitvi dela. "Zelo pomembno je, da operira nekdo, ki ima izkušnje. To pomeni, da opravi več kot deset ali petnajst operacij na leto," je pojasnil. Standardno zdravljenje po operacijah naj bi ob tem prevzele regionalne bolnišnice, Onkološki inštitut in ljubljanski UKC, ki sta danes preobremenjena ravno s standardnim zdravljenjem, pa naj bi zdravljenje raka v Sloveniji strokovno vodila, ga nadzorovala ter uvajala novosti.
Hkrati bo treba imenovati ljudi, ki bodo organizirali "sledenje" bolniku in zdravljenje po operaciji raka debelega črevesa in danke, je poudaril Štabuc. Pri tem je po njegovih besedah potreben multidisciplinarni pristop, ki pa bi ga moral voditi en človek. Po njegovem bi bilo najprimerneje, da bi bil za to zadolžen gastroenterolog.
