Podjetje RZVZ bi moralo že do leta 2000 izvesti do konca vsa zapiralna dela in sanacijo površin. Vendar bodo zaradi različnih razlogov vsa zapiralna dela končali šele do konca letošnjega leta. "Takšni so načrti, kdaj bodo zapiralna dela resnično povsem končana, pa je težko natančno povedati iz popolnoma praktičnih razlogov ter zaradi narave dela samega," pravi Franc Stošicki in dodaja, da še niti ne ve povsem dobro, kaj sklep vlade rudniku sploh prinaša. Najprej je namreč treba ta sklep formalno izvesti in opraviti vse postopke na sodišču.
Stošicki sicer meni, da bo vsaj do konca leta njihovo delo potekalo normalno, nedavno je namreč vlada potrdila poslovni načrt rudnika za letošnje leto. V njem je predvidena nadaljnja ekološka in prostorska sanacija površin, izplačilo rudarske škode in izvedba kadrovsko-socialnega dela programa zapiranja. Vlada bo rudniku zato do konca leta iz proračuna namenila še 1,8 milijona evrov. Dodatni milijon evrov bo od države rudnik dobil še za poplačilo nekaterih obveznosti iz minulih let.
Zagorski rudnik je v svojih najboljših časih zaposloval več kot 2200 delavcev, v začetku letošnjega leta pa le še osem. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so rudarji v Zagorju nakopali več kot 700.000 ton premoga na leto, z izkopavanjem premoga so končali leta 1996 in rudnik začeli postopno zapirati. S tem se je začel konec več kot 250-letne rudarske tradicije v Zagorju, ki je samo v zadnjih sto letih med drugim zaradi nesreč terjala okoli 130 življenj rudarjev.
