Načrt gradnje igralnice v Šentilju je sicer projekt prejšnje uprave pod vodstvom Branka Tomažiča, ki pa je predvidevala hkratno gradnjo igralno-zabaviščnega centra in hotela. Troštova uprava se je »zaradi minimalizacije tveganj« odločila za dvostopenjsko gradnjo, najprej igralnice, pozneje hotela. Gradnja igralnice v Šentilju in oprema sta po besedah predsednika uprave Hita Šentilj Gregorja Jeze, sicer vidnega člana SDS, stali 42,6 milijona evrov, dodatne tri milijone so namenili za vzpostavitev delovanja.

Za hotel naj bi Hit po nekaterih informacijah namenil od 13 do 15 milijonov evrov, Jeza pa gradnje v bližnji prihodnosti ne pričakuje. »Glede na trenutne rezultate matične družbe v bližnji prihodnosti ni pričakovati nikakršnih aktivnosti v zvezi z gradnjo hotelskih zmogljivosti,« pravi. Težava je v sredstvih. Rešitev med drugim vidi v sodelovanju s kakšnim tujim soinvestitorjem, ki bi postal delničar obstoječe družbe. »Samo takšna simbioza, ki bi v eni gospodarski družbi, z enotnim sistemom upravljanja, združevala oba operaterja, igralniškega in hotelskega, bi lahko preživela in bila uspešna,« meni.
Hit Šentilj k lanskim slabim rezultatom skupine Hit razen visokih investicijskih stroškov sicer ni prispeval. Igralnica ob avstrijski meji je začela namreč poslovati šele sredi decembra.

So pa že znani poslovni rezultati letošnjih prvih sedmih mesecev. Načrt prihodkov iz naslova igralništva in gostinstva, ki so znašali sedem milijonov evrov, so dosegli le 76,3-odstotno. Tako se tudi načrtovanih 16,5 milijona evrov prihodkov v celotnem letu oddaljuje. V prvem letu poslovanja so v družbi že vnaprej načrtovali poslovanje z izgubo, ki naj bi dosegla 5,8 milijona evrov. V prvih sedmih mesecih so namesto načrtovanih 3,68 milijona evrov ustvarili 3,2 milijona evrov izgube. Poznavalci ocenjujejo, da bo končna izguba kljub vsemu znašala od sedem do osem milijonov evrov.

Glavna težava je v tem, da igralnica ne dosega realizacije na igralnih avtomatih, pojasnjuje Jeza. Po številu obiskovalcev načrte presegajo, a zaostajajo za načrtovano porabo na gosta. Na primarni avstrijski trg pomembno vpliva tudi prepoved oglaševanja, dodaja, veliko izgubo trga pa jim povzroča prav pomanjkanje hotelskih zmogljivosti. Pričakuje, da se bosta obisk in realizacija postopno zviševala, vse do zgraditve hotela pa »kakšnega drastičnega skoka ne pričakujejo«.