Vukov je bil na vrhuncu priljubljenosti v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je z razpoznavnim baritonom dvakrat predstavljal Jugoslavijo na tekmovanju za pesem Evrovizije. Sicer pa so ga jugoslovanske oblasti uvrstile na seznam hrvaških nacionalistov po razburljivih političnih dogodkih z začetka 70. let, znanih kot "hrvaška pomlad".
Potem je nekaj let preživel v Parizu, od leta 1976 je bil zaposlen v Matici Hrvaški. Do leta 1989 ni imel možnosti, da bi nastopil na kakšnem koncertu.
Medtem so njegove številni pesmi ponarodele, denimo "Tvoja zemlja", "Pismo ćali", "Zvona moga grada", "Pjevat će Slavonija" in druge. Svojo vrnitev na odre je zaznamoval z več kot desetimi razprodanimi koncerti v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski.
Zadnji koncert je imel novembra 2005, nekaj dni pred tem, ko je nesrečno padel po stopnicah v saboru, v katerem je bil kot neodvisni kandidat na seznamu Socialdemokratske stranke (SDP) od leta 2003. Poškodbe glave so bile tako hude, da je nekaj dni po padcu padel v komo, iz katere se ni več zbudil.
Vukov je končal študij filozofije ter italijanskega jezika in književnosti na zagrebški filozofski fakulteti, v Parizu pa je nadaljeval izobraževanje na Inštitutu za visoke mednarodne študije. Nekaj časa je bil hrvaški veleposlanik v Švici.
