Podlago za takšna sumničenja dajejo leta 2006 sprejete spremembe volilnega zakona, ki se nanašajo na glasovanje naših v tujini stalno živečih državljanov. Prej so morali volilni komisiji sporočiti, da želijo voliti, in ta jim je poslala glasovnice in volilno karto, ki jo je moral volilec potrditi na katerem od naših diplomatskih predstavništev ozirom pri uradnih organih države, kjer živi. Oboje, izpolnjeno glasovnico in uradno potrjeno volilno karto je potem poslal nazaj v domovino.
Po novem, prvič so ta določila uporabili na lanskih volitvah predsednika republike, pa zadostuje, da volilec kar sam podpiše volilno karto (in tako ni mogoče preveriti, ali je glasovnico izpolnil volilec ali kdo drug) in jo skupaj z izpolnjeno glasovnico - izseljencem v prekomorskih deželah so poslali celo prazne, brez imen na volitvah nastopajočih list in kandidatov, ker ob času pošiljanja kandidatne liste še niso bile potrjene - pošlje volilni komisiji. Za te spremembe so glasovali tudi poslanci SD (62:7), s čimer so dobile potrebno dvetretjinsko soglasje. Proti je bila samo peterica poslancev SNS in Jožef Školč ter Majda Širca, medtem ko se je večina drugih poslancev LDS glasovanja vzdržala.
Prve sence dvoma o poštenih volitvah so se pojavile na predsedniških volitvah. Do tedaj je bilo v posebnem volilnem imeniku za državljane v tujini vpisanih okoli 4000 imen, za volitve predsednika pa so jih na notranjem ministrstvu vpisali več kot 70.000. Kasneje so ugotovili, da so bili med njimi tudi mrtvi. Za nekaj več kot 30.000 pa, da nimajo naslovov. Ko so to nekako uredili, se je od 43.000 poslanih ovojnic z glasovnicami nazaj z oznako naslovnik neznan še vedno vrnilo 13.000. Pravilno izpolnjenih glasovnic je bilo nekaj čez 6000. To je bil eden razlogov, da je Jožef Školč (LDS), sklicujoč se na ustavno načelo enakosti pred zakonom, predlagal spremembo teh določil volilnega zakona.
Školč je predlagal, da bi volilci v tujini volilni komisiji spet sporočali, ali se želijo volitev udeležiti ali ne (doma mora volilec storiti enako ali priti na volišče), in tem bi poslali glasovnice in volilne karte. Odpravili bi pošiljanje praznih glasovnic, zato pa za pet dni podaljšali rok za potrditev kandidatur. Ker se mora volilec tudi doma na volišču izkazati z osebnim dokumentom, bi glasovnica volilca iz tujine veljala, če bi bila volilna karta potrjena na diplomatskem predstavništvu ali pred organom v državi, kjer volilec živi. Poleg tega bi za veljavne šteli glasovnice, ki bi v državo prispele na dan volitev do sedme ure zvečer in bi javnost za dokončni izid volitev izvedela v nekaj urah, ne pa šele po osmih dneh.
