"Točnega števila vam ne morem povedati, vendar bomo 30. oktobra odprli in zaprli več kot eno poglavje," je povedal vir. Cilj Hrvaške je, da v času francoskega predsedovanja EU, torej do konca leta, odpre vseh 35 poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Ker pri dveh poglavjih prilagajanja evropskemu pravnemu redu praktično ni, mora do konca leta tako odpreti še 12 poglavij.

Med najbolj težavnimi velja za Hrvaško prilagajanje evropskemu pravnemu redu na področju konkurence, konkretno v sektorju ladjedelništva. Evropska komisija namreč od nje zahteva bistveno preoblikovanje tega sektorja, kar je za Hrvaško občutljivo politično vprašanje, saj izpolnjevanje evropskih zahtev med drugim pomeni tudi odpuščanje delavcev. Med zahtevnejšimi je tudi poglavje o pravosodju, svobodi in varnosti, kamor sodi varovanje zunanje meje unije, ki je za države članice še posebej občutljivo vprašanje. Z vstopom Hrvaške v EU bi namreč imela unija dolgo zunanjo mejo z Bosno in Hercegovino ter Srbijo, torej z regijo, ki jo je konec devetdesetih let razdejala vojna po razpadu Jugoslavije.

Hrvaška je do konca junija Evropski komisiji predala vsa merila za odprtje poglavij, kar je bil eden od pogojev, da dobi od komisije jeseni ciljni datum za končanje pogajanj - to naj bi bil prihodnji november, ko se konča mandat te komisije. Pogoja za to sta še spoštovanje stabilizacijsko-pridružitvenih obveznosti in ustrezno črpanje finančnih sredstev.

Zagreb je pravkar tudi v zaključni fazi posvetovanj z Brusljem o novembrskem poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, v katerem naj bi komisija, če bodo izpolnjeni vsi pogoji, odločila, da je ciljni datum za konec pogajanj s Hrvaško jesen prihodnje leto.

V teh posvetovanjih so odprta še tri vprašanja, in sicer načrti v zvezi s prestrukturiranjem ladjedelnic, dogovor glede trga cigaret, ki naj bi ga dosegli v začetku prihodnjega meseca, in pa zagotovitev prebivališč za begunce, ki se vračajo na hrvaško ozemlje. Hrvaški nacionalni odbor za spremljanje pogajanj z EU naj bi danes sprejel tudi pogajalsko stališče v poglavju o ribištvu, s katerim je imela Hrvaška velike težave zaradi enostranske razglasitve zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu tudi za države članice EU. Kasneje naj bi ga sprejela še vlada, potem pa mora svoja stališča predstaviti še Evropska komisija.