Lanskoletnima nagrajencema, Alešu Štegru (Berlin) in posthumno tudi Igorju Zabelu (Eseji I), se bo letos pridružil eden od tokratnih petih kandidatov: Viktor Blažič z delom Vsi naši prevrati, Dušan Jovanović s knjigo Svet je drama, Ženja Leiler z Zapisi in zapiki, Dean Komel z zbirko esejev Humanistični pogovori in Miha Pintarič z Neškropljenimi limonami. Dobitnika, ki bo znan v sredo zvečer, bo izbrala komisija, ki jo sestavljajo predsednik Edvard Kovač, Jelka Ciglenečki, Milček Komelj, Manca Košir in Ivo Svetina. Slovesna podelitev nagrade sledi v soboto, 27. septembra, na Trubarjevi domačiji na Rašici.

Novinar in publicist Viktor Blažič, ki ga je žirija imenovala za "pričevalca našega časa", je pod naslovom Vsi naši prevrati zbral eseje o polpretekli slovenski zgodovini in aktualnem družbenem trenutku, ki so bili objavljeni v slovenskem revijalnem tisku, največ v Reviji 2000. "Kot avtor gledaliških tekstov sem razvil občutek za dramatično v vsakdanjem življenju in ta knjiga je poskus zagledati dramo tudi tam, kjer je ni," je ob nominaciji za delo Svet je drama povedal Jovanović. Žirija je svojo izbiro pospremila z ugotovitvijo, da je režiser in dramatik "zgradil, zrežiral svoje zapise v knjigo, ki je tako postala drama in ne le zbirka nepomembnih raznorodnosti. Zbirka Zapisi in zapiki, v kateri so zbrane avtoričine najboljše kolumne, komentarji in kratki eseji zadnjih let, je po mnenju žirije redek pojav, ki ga odlikuje jasna, pronicljiva in ostra govorica. Filozof Komel je v zbirki esejev Humanistični pogovori razvrstil razmišljanja, ki se po ugotovitvah komisije "ne zadovoljijo z abstraktno čistino, kjer vse kmalu postane jasno, temveč v svojih pogovorih resnično upošteva fenomenološko načelo 'Nazaj k stvari!'". Tematsko se osredotoča na konkretno slovensko kulturo ali, širše, na stanje duha v Sloveniji in Evropi. Pravi hommage eseju je tudi delo Neškropljene limone profesorja starejše francoske književnosti Mihe Pintariča. Po presoji žirije bodo bralce "navdušila svobodna prehajanja med temami in bogastvo jezika oziroma kar jezikov, saj svoj svet Pintarič pojasnjuje ob slovenščini še skozi francoščino, latinščino, angleščino in hrvaščino".