Na območju MOL je težko ugotoviti populacijo divjih živali, saj je znotraj in v širši okolici MOL vsaj šest lovišč, zato točno število ni zabeleženo, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lani so imele tamkajšnje lovske družine določen odvzem 88 divjih prašičev, odstrelili pa so jih 78. Sicer pa po podatkih ministrstva divje živali v Ljubljani niso problematične.

Drugače menijo na Lovski zvezi Slovenije (LZS). Direktor strokovne službe LZS Srečko Žerjav je povedal, da po njihovih podatkih na Golovcu stalno živi okoli 30 divjih prašičev, lovci iz lovske družine Rakovnik govorijo o sedmih vodečih svinjah s približno 15 mladiči in še vsaj eno skupino lanščakov (živali v drugem letu starosti). Tako so prebivalci blokov prek Grubarjevega prekopa v začetku meseca pri belem dnevu opazovali večjo skupino divjih prašičev pri Golovcu nad Hradeckega cesto, izkušnje iz drugih držav, predvsem Nemčije, pa kažejo na prilagoditev divjih prašičev v večjih parkih in rekreacijskih področjih urbanih naselij, kar posledično prinaša škodo in nesreče, je pojasnil Žerjav. Poleg divjih svinj pa je tako na Golovcu kot na Rožniku problematična tudi populacija sivih vran in šoj, ki se v zadnjih letih krepi in povzroča vedno več škode pri drugih vrstah ptic, medtem pa druga divjad, na primer srnjad in lisica, na področju Golovca ne povzroča škode.

Prisotnost tako velikega števila divjih prašičev lahko privede tudi do drugačnih ekscesov, kot je bila na primer letošnja prijava napada sivih vran na področju mesta, je dejal Žerjav. Vendar pa lovska organizacija nima nikakršnih pristojnosti znotraj avtocestnega obroča okoli prestolnice že od leta 2004, ko je vlada z odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah to področje izvzela iz lovnih površin. Tako odstrela na tem območju v teh letih ni načrtoval niti izvajal nihče. "Kdo je pristojen za to področje, ni nikjer predpisano, samo sklepamo lahko, da je to ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma v njihovi sestavi zavod za gozdove. Dejstvo je, da so zahtevki za povračilo škode tu pogosti, lovske družine pa jih usmerjajo na ministrstvo," je pojasnil Žerjav. Zaradi njihove nemoči pa se vse pogosteje pojavljajo tudi problemi odlova bolnih ali poškodovanih ter povoženih divjih živali. To so namreč pred sprejetjem odloka brezplačno opravljali lovci, ki so upravljali ta območja. Vse bolj aktualni problemi in praksa torej kažejo, da znotraj avtocestnega obroča pristojnosti za lov divjadi niso dovolj jasno opredeljene, prav tako je tudi s financiranjem, je zaključil Žerjav.