Volilna kampanja, ki se je začela 22. avgusta, se mora namreč v skladu z zakonom o volilni in referendmuski kampanji zaključiti najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. V času volilnega molka je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali katero od političnih strank.

Za volilno kampanjo sicer štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. Za volilno kampanjo štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi.

Za morebitne kršitve volilnega molka bo skrbela dežurna služba na MNZ

Na ministrstvu za notranje zadeve bo delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka.

Tako bodo lahko podatke o domnevnih kršitvah državljani v nočnem času, in sicer danes od polnoči dalje pa do 7. ure v soboto zjutraj sporočali operativno-komunikacijskemu centru Generalne policijske uprave na telefonsko številko 080 12 00. Na isti telefonski številki pa bodo prijave sprejemali tudi v soboto od 19. ure do nedelje do 7. ure zjutraj. Preko dneva, torej v soboto in nedeljo od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, pa bo prijave kršitev volilnega molka na telefonski številki 080 21 13 sprejemala dežurna služba direktorata za upravne notranje zadeve pri notranjem ministrstvu.

Izkušnje s prejšnjih državnozborskih, predsedniških in lokalnih volitev sicer kažejo, da so najpogostejše kršitve povezane z razdeljevanjem volilnega oz. propagandnega materiala in plakatiranjem, ki v času volilnega molka seveda nista dovoljena, pa tudi s poškodovanjem plakatov.

Kazni za kršitelje volilnega molka od 800 do 1200 evrov

Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je denimo ministrstvo za notranje zadeve prejelo 102 prijavi domnevnih kršitev volilnega molka. Največ jih je bilo povezanih z razdeljevanjem volilnega materiala, torej letakov, reklamnih listov in javnih pisem, kar nekaj kršitev pa je bilo tudi zaradi trganja ali poškodovanj plakatov in reklamnih panojev ter predvajanja spornih vsebin na televiziji.

Zakonodaja pa predvideva tudi kazni za kršitelje. Tako se denimo z globo od 800 do 1200 evrov kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki ne konča volilne kampanje 24 ur pred dnem glasovanja. Med kršitve pa sodi tudi agitiranje na volišču in motenje reda na volišču, kaznuje pa se tudi državljane, ki, potem ko so glasovali, na opomin predsednika volilnega odbora nočejo oditi z volišča.

Največja dovoljena višina stroškov za kampanjo 0,40 evra na volilnega upravičenca v volilni enoti

Volilna kampanja, ki se bo danes iztekla, je sicer morala potekati po pravilih, določenih zakonom o volilni in referendumski kampanji. Tudi višina stroškov, ki so jih smeli organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je bila omejena. Tako ni smela preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve bo na letošnjih volitvah 1.699.286 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je lista, ki ima kandidate v vseh volilnih okrajih, za financiranje kampanje lahko porabila slabih 680.000 evrov.

Vse stroške kampanje so morali organizatorji poravnati s posebnega transakcijskega računa, ki ga bodo morali zapreti v štirih mesecih po volitvah, nato pa v 15 dneh predložiti poročilo državnemu zboru in računskemu sodišču.

Organizatorji kampanje, katerih listam bodo pripadli poslanski mandati, pa bodo upravičeni do delnega povračila stroškov kampanje, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas.